Late inheritance appeal allowed due to unknown heirs and opposing party consent under ZD provisions.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court set aside the first-instance ruling declaring the estate to the Republic of Slovenia and remanded the case for a new proceeding. The appellant, a daughter, filed a late appeal claiming she and her sister were unknown heirs who had not been notified, while the opposing party, the Republic of Slovenia, explicitly consented to the appeal's acceptance. The court granted the late appeal because the statutory conditions for considering untimely objections were met, specifically the lack of known heirs and the absence of prejudice to other parties.
Legislator headnote
AI generated172. člen ZD; 173. člen ZD: A late appeal in inheritance proceedings may be accepted if it does not prejudice the rights of other persons relying on the contested decision, particularly when heirs were unknown at the time of the first-instance ruling.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Sklep Okrajnega sodišča v Kopru D 23/2012 z dne 13.11.2014 se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.
[JEDRO]
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo potrebno v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obseg zapuščine, ki se sestoji iz nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi k.o. S. in zapuščino razglasilo za lastnino Republike Slovenije ter odredilo, da se po pravnomočnosti citiranega sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so navedene v I. točki izreka, vknjiži lastninska pravica na ime Republika Slovenije.
2. Zoper takšno odločitev je pritožbo vložila M.M., ki v pritožbi navaja, da je zapustničina hči in da je poleg nje zakonita dedinja tudi njena sestra A.P.M. Pritožbi prilaga izpiska iz rojstne matične knjige. Navaja, da je po smrti matere skupaj s sestro tudi poskrbela in uredila vse potrebno za izvedbo njenega pogreba in nato čakala na poziv upravne enote ali sodišča glede začetka zapuščinskega postopka po pokojni materi. Oklica neznanim dedičem ni opazila, ne v Uradnem listu ne na oglasni deski. Na oklic je ni nihče opozoril. Tudi sama je sedaj stara že več kot 70 let, nikoli ni prebirala niti imela v rokah Uradnega lista. Na sodišču vse doslej tudi še ni bila. Glede na navedeno podaja svojo pritožbo že po izteku pritožbenega roka in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeno mnenje upošteva in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Na pritožbo je po pooblaščenki odgovorila nasprotna udeleženka. V odgovoru navaja, da po pregledu pritožbe in priloženih listin nasprotna udeleženka sodišču sporoča, da pritožbi dedinje M.M., ki jo je ta vložila po izteku roka, ne nasprotuje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da o prepozni pritožbi odloči. V morebitnem ponovnem postopku pa naj zapuščinsko sodišče ponovno preveri, ali so oziroma, kdo so zakoniti dediči po pokojni A.M.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po 172. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve. V konkretnem primeru je pritožnica vložila pritožbo po izteku navedenega roka. ZD v v tretjem odstavku 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo potrebno v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora nasprotne stranke RS, ki izrecno soglaša z razveljavitvijo sklepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (173. člen ZD) in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču, ki naj opravi zapuščinsko obravnavo, ugotovi, kdo so zapustničini dediči, obseg zapuščine, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in morebitni dedni dogovor.