Appeal dismissed; five-year renewal request rejected as untimely regardless of service date.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ali začne 5-letni objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči s trenutkom izdaje odločbe višjega sodišča ali s trenutkom vročitve odločbe stranki, v konkretnem primeru ni odločilno, ker je predlog v vsakem primeru vložen prepozno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 7/2006-130 z 9. 8. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 330/2014 z 11. 6. 2014 določilo meje med parcelo 1322/7 in mejnimi parcelami 2025/1, 2025/2, 1320 ter 2103, vse k. o. X.

Z izpodbijanim sklepom pa je zavrglo predlog za obnovo postopka, ki sta ga predlagatelja vložila 28. 6. 2019, ker sta 3. 6. 2019 ugotovila nova dejstva in pridobila nove dokaze. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku petih let od izdaje sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 330/2014 z 11. 6. 2014, ko je postala odločba pravnomočna.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta predlagatelja. Predlagata njegovo razveljavitev. Pojasnjujeta, da sta sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 330/2014 z 11. 6. 2014 prejela šele 30. 6. 2014, zato petletni rok teče šele od tedaj in ne že od izdaje sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) 1 je mogoče vložiti v petih letih od pravnomočnosti odločbe. Odgovor na vprašanje, ali ta objektivni rok prične teči s trenutkom izdaje odločbe višjega sodišča (torej dnem seje), kot je menilo sodišče prve stopnje, ali s trenutkom vročitve odločbe stranki, kot menita pritožnika 2 pa za odločitev o pritožbi ni odločilno. Zakaj? Ker je predlog v vsakem primeru vložen prepozno. Ne drži namreč, da je bila odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 330/2014 z 11. 6. 2014 predlagateljema vročena 30. 6. 2014, kot trdita v pritožba. Iz podatkov spisa (vročilnica, speta k list. št. 339 v sodnem spisu) namreč izhaja, da jima je bila odločba vročena že 23. 6. 2014, in sicer po njuni tedanji pooblaščenki v skladu s 137. členom ZPP.

5. Predlog za obnovo postopka je torej prepozen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožba ni utemeljena, ker višje sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ki se v tej zadevi uporablja v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 1. odstavka 216. člena ZNP-1.

2 V pravni teoriji o tem vprašanju ni enotnega stališča. Juhart se je zavzemal za razlago, da odločba postane pravnomočna z vročitvijo strankam, Triva za razlago, da je ključen trenutek odločitve, Poznić pa za trenutek, ko sodišče izdane sodbe ne more več spremeniti, to je tedaj, ko je odpravljena vsaj eni od strank (povzeto po in več o tem: D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV in Založba Uradni list, 2009, stran 154 in naslednje). V sodni praksi je bilo večkrat zavzeto stališče, da postane sodba višjega sodišča pravnomočna z izdajo (VSL II Cp 4856/2010, II Cp 3411/2014, VSK II Cp 1452/2005 in VDSS Pdp 118/2011). Drugačno stališče o tem je bilo v sodni praksi zavzeto v zvezi z rokom iz 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (prim. npr. VSL sklepa II Cp 1249/2017 in II Cp 2409/2018). Vrhovno sodišče se do tega vprašanja v zvezi z rokom iz 3. odstavka 396. člena ZPP še ni opredelilo, je pa bila o tem vprašanju dovoljena revizija (sklep VS RS II DoR 157/2020).