Supreme Court dismisses review application against first-instance judgment in housing dispute case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's request for permission to file a review against the second-instance judgment. The lower courts had dismissed the primary claim for purchase of housing and compensation while awarding the plaintiff minor costs. The court denied the review because the statutory conditions for granting such a remedy under the Code of Civil Procedure were not met.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 367.a in 367.c: The Supreme Court may only grant permission for a review if the applicant demonstrates that the lower court's decision violates the law or contains a significant error of fact.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), zavrnilo primarna tožbena zahtevka, da je toženka dolžna tožniku omogočiti nakup stanovanja in mu povrniti vlaganja v višini 20.000 EUR (II. točka izreka), tožbo zavrglo v delu, ki se je nanašala na podredni tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 90.000,00 EUR (III. točka izreka), ter odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti 3.764,92 EUR pravdnih stroškov (IV. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II., III. in IV. točka izreka) potrdilo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: 1. Ali za bivšega zakonskega partnerja, ki je ostal v stanovanju po trajnem prenehanju rabe stanovanja s strani drugega zakonca, ki se je iz stanovanja izselil, veljajo slabši pogoji, kot za osebo, ki je brez zakonitega naslova pričela bivati v stanovanju? (Zakon o stanovanjskih razmerjih je določal dvoletni rok za vložitev tožbe na izselitev osebe, ki brez pravnega naslova in nezakonito uporablja stanovanje, to pa brez dvoma ni bivši zakonski partner, ki je živel v stanovanju od začetka 80. let); 2. Ali je upravičen zahtevati možnost odkupa nadomestnega stanovanja pod enakimi pogoji, kot so veljali v letu 1993, ko je podal zahtevo za nakup stanovanja, torej za podobno stanovanje pod enakimi pogoji? 3. Ali neobvestilo in popolna neaktivnost lastnika v zvezi z odkupom stanovanja dejansko pomeni krivdno dejanje, za katerega bi morala tožena stranka odgovarjati oziroma je takšno ravnanje, ki nalaga vzpostavitev prvotnega stanja na način, da se tožeči stranki omogoči nakup stanovanja po določilih Stanovanjskega zakona iz leta 1991 v izmeri 54,75 m2 v kraju Radovljica? 4. Ali neodgovor tožniku dejansko pomeni privolitev v nakup stanovanja in ali je dopustno šteti zavrnitev zahteve po 17. ali 18. letih sploh pravno relevantno? 5. Ali pomeni pravnomočna sodba, zoper katero tožnik ni uporabil nadaljnjih pravnih sredstev, tudi dejstvo, da je ta sodba zakonita, torej ali pravnomočnost sanira nezakonitost sodbe, to je deložacijo tožnika iz stanovanja na podlagi sodbe, ki je bila pravnomočna, več kot očitno nezakonita? 6. Ali gre v obravnavanem primeru glede pravice tožnika za odkup stanovanja za nadaljevanje postopka glede na podano zahtevo za odkup, ki se lahko nadaljuje le z odkupom drugega enakovrednega stanovanja oz. izplačilom odškodnine? 7. Ali je tožena stranka kršila kontrahirno dolžnost v razmerju do tožeče stranke?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
6. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).