Appeal dismissed; statutory presumption of gift overrides contract terms when heirs dissent from delivery agreement.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zapustničini hčeri se z izročilno pogodbo nista strinjali, zato mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri dedinje niso sodelovale, za darilo, izpodbiti zapustničin sin, ki je sklenil izročilno pogodbo. Dejstvo, da si je zapustnica z izročilno pogodbo izgovorila potrebno pomoč v primeru onemoglosti oziroma bolezni, nima vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.

Zmotno je stališče, da je v konkretnem primeru od odločitve o zahtevku glede pravnih posledic izročilne pogodbe odvisen obseg zapuščine, na katero je vezan izločitveni zahtevek. To bi bilo le v primeru, če bi dediči uveljavljali ničnost ali izpodbojnost izročilne pogodbe. V konkretnem primeru pa gre za spor o vsebini pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo (I) ter zakonitega dediča J. D. napotilo na pravdo, da zoper sodedinje vloži tožbo z zahtevkom, da premoženje, ki ga je po izročilni pogodbi z dne 17. 5. 1989 prejel od zapustnice, ni darilo in se ne všteje kot darilo v njegov dedni delež (II/a), ter z zahtevkom, da se iz zapustničinega premoženja, ki obsega: idealni delež do 1/2 na parc. št. 42, 583, 162/2, 168, 287, 139, 579, 307, 311, 309, 359/1, 150, 323/3, 359/2, 323/3, 162/1, 153, 159, 288, 310, 44, vse k. o. X, idealni delež do 1/2 na parc. št. 434/1, k. o. Y, parc. št. 121, k. o. X, in neizplačane pokojninske prejemke za februar 2017, izloči 1/2, ker ta del ustreza prispevku k ohranitvi oziroma povečanju vrednosti zapustničinega premoženja in je last zakonitega dediča J. D. (II/b). Zakonitemu dediču J. D. je za vložitev tožbe določilo rok tridesetih dni od pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in zaključilo na podlagi podatkov, ki mu bodo na voljo v zapuščinskem spisu (III).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po pooblaščencu pritožuje zakoniti dedič J. D. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se na pravdo napoti zakonite dedinje A. A., L. H., D. U. in V. B. Opozarja, da gre pri pogodbi z dne 17. 5. 1989 dejansko le za naslov izročilna pogodba, medtem ko gre po vsebini za odplačno pogodbo, pogodbo o preužitku. Zapustnica si je namreč ob izročitvi svojega premoženja izgovorila dosmrtno pravico stanovanja ter dosmrtno oskrbo v hrani in pijači, v primeru bolezni, starostne onemoglosti primerno postrežbo, nego in zdravniško pomoč ter plačevanje obveznosti, ki so bremenile gospodarstvo, kar izključuje možnost presoje, da gre vsebinsko za darilno pogodbo v smislu določila 110. člena ZD. Zato je potrebno pogodbo z dne 17. 5. 1989 obravnavati v celoti kot odplačno pogodbo o preužitku, zaradi česar bi moralo prvo sodišče napotiti na pravdo, da je premoženje, ki ga je po izročilni pogodbi z dne 17. 5. 1989 prejel od zapustnice zakoniti dedič, šteti kot darilo, preostale zakonite dedinje. Ker je od odločitve o zahtevku glede pravnih posledic izročilne pogodbe z dne 17. 5. 1989 odvisen obseg zapuščine, na katero je vezan tudi izločitveni zahtevek, bi bilo potrebno najprej odločiti o zahtevkih, vezanih na pogodbo z dne 17. 5. 1989, šele nato pa bo lahko odločeno tudi o izločitvenem zahtevku zakonitega dediča J. D. iz naslova ohranitve in povečanja vrednosti zapuščinskega premoženja.

3. Zakonite dedinje so na pritožbo odgovorile in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju 1 sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Zapuščinski sodnik je zato v vsaki zadevi dolžan oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse specifične okoliščine posameznega primera.

6. V konkretnem primeru je zapustnica kot izročevalka s sinom J. D. kot prevzemnikom dne 17. 5. 1989 sklenila izročilno pogodbo, s katero je za časa življenja razpolagala z delom svojega nepremičnega premoženja.

7. Izročilna pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi otroci, posvojenci in drugi izročiteljevi potomci, ki so po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (prvi odstavek 107. člena ZD, prvi odstavek 547. člena OZ). Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 110. člena ZD, prvi odstavek 550. člena OZ).

8. Zapustničini hčeri V. B. in D. U. se z izročilno pogodbo nista strinjali. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri dedinje niso sodelovale, za darilo, izpodbiti pritožnik. Dejstvo, da si je izročevalka s pogodbo izgovorila potrebno pomoč v primeru onemoglosti oziroma bolezni, na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva 2 .

9. Na podlagi 32. člena ZD potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zmotno pritožba meni, da je v konkretnem primeru od odločitve o zahtevku glede pravnih posledic izročilne pogodbe, odvisen obseg zapuščine, na katero je vezan izločitveni zahtevek. To bi bilo le v primeru, če bi dediči uveljavljali ničnost ali izpodbojnost izročilne pogodbe. V konkretnem primeru gre za spor o vsebini pogodbe ter posledično o obsegu pritožniku izročenega nepremičnega premoženja po pogodbi, ki naj se po trditvah dedinj v celoti šteje za darilo, in ki naj se pritožniku vračuna v njegov dedni delež, in ne za vprašanje obsega zapustničinega premoženja.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 V nadaljevanju ZD.

2 Primerjaj odločbe: VSL I Cp 2454/2013 z dne 9. 10. 2013, VSL sklep II Cp 1346/2015 z dne 10. 6. 2015, glej še VSL sklep II Cp 1379/2014 z dne 11. 6. 2014.