Appeal allowed: Court must clear doubts on capacity but cannot issue special ruling if capacity remains unchallenged.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Če se sodišču pojavi dvom v poslovno sposobnost stranke, mora ta dvom odpraviti. Če pri tem ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, ukrene, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če ne ugotovi, da stranka ni pravdno sposobna, ZPP sodišču v tem primeru ne nalaga nobenih ukrepov in tudi ne izdaje posebnega sklepa, pač pa sodišče vodi postopek naprej s stranko brez dvoma v njeno sposobnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je podana procesna sposobnost druge predlagateljice in da je ta sposobna podati veljavno pooblastilo in razumeti njegov pomen v tem postopku. Pojasnilo je, da se je glede na navedbe nasprotne udeleženke sodišču pojavil dvom v procesno sposobnost nasprotne udeleženke, ki ga je odpravilo na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke.

2. Proti sklepu vlaga obsežno pritožbo nasprotna udeleženka, ki nasprotuje izvedenskemu mnenju in zaključkom, ki jih je na njegovi podlagi napravilo sodišče. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila, pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih uveljavlja pritožnica.

5. Pravdna sposobnost je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (80. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se smiselno uporablja v tem postopku na podlagi 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). 1 Pravdna sposobnost, ki jo ima vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba (1. odst. 77. čl. ZPP), se domneva. Če se sodišču pojavi dvom v poslovno sposobnost stranke, mora ta dvom odpraviti. Če pri tem ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, ukrene, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (1. odst. 81. čl. ZPP). Če pa ne ugotovi, da stranka ni pravdno sposobna, ZPP sodišču v tem primeru ne nalaga nobenih ukrepov in tudi ne izdaje posebnega sklepa, pač pa sodišče vodi postopek naprej s stranko brez dvoma v njeno sposobnost.

6. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, da je razčistilo svoj dvom o pravdni sposobnosti druge predlagateljice. Ker pa ni ugotovilo, da bi bila pravdno nesposobna oz. napačno zastopana, mora nadaljevati s postopkom brez posebnih ukrepov po 1. odst. 81. čl. ZPP. Poseben sklep o tem je brezpredmeten, zato ga je pritožbeno sodišče razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP). 2

1 Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

2 Pritožnici kaže že sedaj pojasniti, da se na kršitev po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v morebitni pritožbi zoper končno odločbo lahko sklicuje le stranka, ki naj ne bi bila v redu zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Glej J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 304-305, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2009.