Appeal dismissed; small value dispute appeal limited to specific procedural violations and erroneous law application.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz prvega odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožnici v 8 dneh plačati 119,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, natančneje razvidnih iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, ter 233,33 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje toženec. Predlaga razveljavitev sodbe. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s tožbenim zahtevkom oziroma ga prekoračilo. Tožbeni zahtevek namreč ni bil oblikovan v skladu z zahtevami noveliranega 3. odstavka 436. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak je tožeča stranka predlagala, da sklep o izvršbi ostane v veljavi, sodišče pa je kar samo povzelo tožbeni zahtevek iz predloga za izvršbo.

3. Tožeča stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je ob zaključku dopolnitve tožbe (kljub temu da je bil sklep o izvršbi VL 46023/2019-2 s 27. 5. 2019 s sklepom VL 46023/2019-9 s 15. 7. 2019 pravnomočno v celoti razveljavljen) res predlagala, naj sodišče razsodi, da sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi. Sodišče prve stopnje pa je iz vsebine dopolnitve tožbe in/ali predloga za izvršbo povzelo njen tožbeni zahtevek za plačilo 119,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožnik meni, da to predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka. Ta kršitev (3. odstavek 350. člena ZPP in 357. člen ZPP), četudi bi bila storjena, je sicer absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka 1 , a ni ena od kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP. V skladu z določbo 1. odstavka 458. člena ZPP pa se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz 1. odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.

6. Odločanje sodišča mimo tožbenega zahtevka bi sicer lahko predstavljalo oziroma povzročilo tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. A na to kršitev višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato jo mora pritožnik konkretizirano uveljavljati. To pomeni, da bi moral trditi, da in kako je bilo zaradi ravnanja sodišča poseženo v njegovo možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožba tej zahtevi v ničemer ne zadosti.

7. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe materialnega prava, torej Stvarnopravnega zakonika, Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in Obligacijskega zakonika. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Prim. Zobec, J. v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2009, stran 267.