Court allows appeal against tax exemption denial due to failure to consider lost income and social assistance eligibility.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je upoštevalo le uradne podatke o višini preteklih mesečnih dohodkov dolžnika, ne da bi upoštevalo dolžnikovih navedb, da mu je delovno razmerje prenehalo in je postal upravičenec do socialne pomoči. Četudi je dolžnik prejemal zadnje mesece dohodke, ki presegajo pojasnjen dohodkovni prag, je prenehanje tega vira in aktualna socialna ogroženost bistvena za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, kar bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi v novem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za taksno oprostitev.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo njegovega premoženjskega in socialnega položaja, saj je njegovo delovno razmerje prenehalo dne 13. 9. 2020, zatrjuje pa tudi, da je bila zanj izdana odločba CSD o socialni pomoči.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je prestrogo upoštevalo vsebino pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki opredeljuje upravičenost prosilca do taksne oprostitve, odloga in obročnega plačila.

5. Prag dvakratnika minimalnega dohodka (smiselno drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP) ni ostra meja dopustnosti vsakršne taksne oprostitve. 1 Stranka je lahko oproščena sodne takse tudi, če naveden prag presega in pomembne okoliščine posameznega primera potrjujejo, da bodo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. 2 Da je temu tako, izhaja že iz zakonske zahteve, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine primera (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je upoštevalo le uradne podatke o višini preteklih mesečnih dohodkov dolžnika, ne da bi upoštevalo dolžnikovih navedb, da mu je delovno razmerje prenehalo in je postal upravičenec do socialne pomoči. Četudi je dolžnik prejemal zadnje mesece dohodke, ki presegajo pojasnjen dohodkovni prag, je prenehanje tega vira in aktualna socialna ogroženost bistvena za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, kar bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi v novem postopku.

7. Kot bistveno v zadevi pa je izpostaviti, da je sodišče v celoti prezrlo določilo 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih – v nadaljevanju ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1. Citirano določilo določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. 3

8. Sodišče druge stopnje je po pojasnjenem pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Zakonodajalec je uporabil dikcijo „šteje se“, pri tem pa ni navedel, da ni dopustno ugotoviti drugače v konkretnem primeru.

2 Če bi bil zakonodajalčev namen v strogi določitvi praga taksne oprostitve, ne bi uporabil pravnega standarda. Da je lahko dopustna oprostitev tudi, če je prag dvakratnika minimalnega dohodka presežen, izhaja tudi iz dikcije šestega odstavka 11. člena ZST-1: „Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ...“ V prvem odstavku opredeljen standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje po pojasnjenem ni nujno vezan na dvakratnik minimalnega dohodka.

3 Dolžnik je vložil predlog za taksno oprostitev 23. 10. 2020, medtem ko mu je po njegovih navedbah delovno razmerje prenehalo 13. 9. 2020.