Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 505/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CPG.505.2020 AI generated

Appeal dismissed; court rejects late claim of out-of-court settlement regarding procedural costs.

Case Number VSL Sklep II Cpg 505/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal against the first-instance ruling on procedural costs. The defendant argued that a settlement agreement signed in late 2019, which allegedly covered cost reimbursement, should have been considered by the court. The court found that no notice of this agreement or its fulfillment was ever provided to the court, making it inadmissible as new evidence under the Code of Civil Procedure. Consequently, the original cost allocation remained valid, and the defendant was ordered to bear their own appeal costs.

Legislator headnote

AI generated

337. člen ZPP; 366. člen ZPP: A late claim of a settlement agreement or fulfillment of cost obligations, unreported to the court, is inadmissible as new evidence and cannot alter the final cost ruling.

Keywords

AI generated
procedural costs settlement agreement new evidence admissibility code of civil procedure cost allocation late notification

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se stroškovna odločitev v III. točki izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožena stranka stroškovno odločitev izpodbija zgolj sklicujoč se na pritožbi priložen sporazum o izvensodni poravnavi, s katerim naj bi pravdni stranki uredili medsebojna razmerja glede zadevnih stroškov, ter na svojo izpolnitev dogovorjene obveznosti (povrnitev stroškov postopka tožeči stranki). Omenjeni sporazum je datiran s 3. 10. 2019, tožena stranka pa naj bi svojo dogovorjeno obveznost povrnitve stroškov poravnala do konca leta 2019, kar je vse skoraj 6 mesecev pred izdajo izpodbijane odločbe dne 23. 6. 2020, vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi katerakoli od strank do takrat o tem obvestila sodišče prve stopnje, zato to navedenega nikakor ni moglo upoštevati, prav tako pa tega ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče, saj ne gre za dopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka namreč v pritožbi ni pojasnila, zakaj sodišča prve stopnje ni mogla pravočasno obvestiti o sklenitvi omenjenega dogovora in svoji izpolnitvi le-tega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi s sodbo in sklepom z dne 23.6.2020 zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek glede plačila računa št. 65-2017 z dne 14.3.2017 v višini 61,00 EUR, računa št. 86-2017 z dne 31.3.2017 v višini 96,98 EUR ter računa št. 271-2017 z dne 5.10.2017 v višini 96,98 EUR (I. točka izreka). Nadalje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo računa št. 291-2014 z dne 29.9.2014 v višini 96,98 EUR, računa št. 96-2015 z dne 27.3.2015 v višini 96,98 EUR, računa št. 292-2015 z dne 30.9.2015 v višini 96,98 EUR, računa št. 88-2016 z dne 31.3.2016 v višini 96,98 EUR in računa št. 247-2016 z dne 30.9.2016 v višini 96,98 EUR ter zahtevanih zakonskih zamudnih obresti (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka v 15 dneh dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 131,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških (III. točka izreka, ki je po vsebini sklep 1 ) se pravočasno pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožničin zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Na podlagi določb 154. in 158. člena ZPP je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka povrniti stroške postopka tožeči stranki v delu, v katerem je ta takoj po izpolnitvi tožene stranke umaknila ustrezen del zahtevka, 2 ter da mora v preostalem delu, v katerem v pravdi ni uspela, tožeča stranka povrniti stroške postopka toženi stranki. Po medsebojnem pobotanju stroškov, ki jih je priznalo pravdnima strankama, je toženi stranki v plačilo naložilo 131,50 EUR stroškov postopka tožeče stranke.

7. Pravilnim razlogom ter odmeri stroškov sodišča prve stopnje tožena stranka v pritožbi konkretizirano ne nasprotuje. Obravnavano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj sklicujoč se na pritožbi priložen sporazum o izvensodni poravnavi (priloga B44 spisa), s katerim naj bi pravdni stranki uredili medsebojna razmerja glede zadevnih stroškov, ter na svojo izpolnitev dogovorjene obveznosti (povrnitev stroškov postopka tožeči stranki). Omenjeni sporazum je datiran s 3.10.2019, tožena stranka pa naj bi svojo dogovorjeno obveznost povrnitve stroškov poravnala do konca leta 2019, 3 kar je vse skoraj 6 mesecev pred izdajo izpodbijane odločbe dne 23.6.2020, vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi katerakoli od strank do takrat o tem obvestila sodišče prve stopnje, zato to navedenega nikakor ni moglo upoštevati, prav tako pa tega ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče, saj ne gre za dopustno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka namreč v pritožbi ni pojasnila, zakaj sodišča prve stopnje ni mogla pravočasno obvestiti o sklenitvi omenjenega dogovora in svoji izpolnitvi le-tega. 4 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi sicer iz navedb v pritožbi in tej priloženih listin (zlasti npr. prilogi B36 in B39 v zvezi s prilogo B44 spisa) izhaja, da sta realizacija in veljavnost tega sporazuma med strankama sporni.

8. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1308/2019 z dne 11.9.2019 in opr. št. III Cp 1022/2015 z dne 6.5.2015.

2 Iz določbe 1. odstavka 158. člena ZPP smiselno izhaja, da se v zvezi s stroški postopka v primeru, ko tožena stranka med pravdo (delno) izpolni zahtevek, ki ga tožeča stranka nato takoj (v tem delu) umakne, šteje, da je tožeča stranka glede pravočasno umaknjenega (dela) zahtevka uspela (podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 494/2020 z dne 19.5.2020 ter sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 3/2020 z dne 23.1.2020, opr. št. Pdp 197/2019 z dne 17.10.2019 in opr. št. Pdp 677/2018 z dne 11.10.2018).

3 Priloge B41 do B43 spisa.

4 Podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 742/2019 z dne 16.12.2019, opr. št. II Cpg 130/2018 z dne 13.7.2018 in opr. št. I Cpg 565/2015 z dne 17.4.2015.