Appeal dismissed because plaintiff raised substantive merits arguments instead of procedural grounds under Article 357a of the Civil Procedure Act.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pritožnik ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar ni dovoljen pritožbeni razlog.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je bil lastnik 1989 delnic družbe A., d. d., .... Toženka ga je iztisnila leta 2009 z izplačilom 8,56 EUR odpravnine na delnico. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 54/2009 z dne 28. 11. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 335/2013 z dne 26. 8. 2014 je prejel dodatno denarno doplačilo 1 8,74 EUR na delnico, ki je bila tožniku (izključenemu manjšinskemu delničarju) izplačana 28. 11. 2014. Ker doplačilo ni vključevalo obresti (sodišče o njih ni odločalo), je tožnik od toženke zahteval plačilo obresti od dodatnih denarnih doplačil od vpisa pripojitve v sodni register (oktobra 2009) do dne 27. 11. 2014. Zato je s stopničasto tožbo zahteval, naj mu toženka in banke posredujejo podatke o tem, po kateri obrestni meri so se obrestovali depoziti toženke v obdobju od oktobra 2009 do novembra 2014 (na podlagi 612. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1).

2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo (delno) ugodilo zahtevku stopničaste tožbe in toženki naložilo posredovanje podatkov o obrestni meri denarnih depozitov pri banki za obdobje od 4. 10. 2010 do 28. 12. 2012. Ugotovilo je, da ima tožnik samostojen materialnopravni zahtevek za pridobitev informacij (na podlagi 612. člena ZGD-1) in brez teh podatkov drugega zahtevka po višini ne more določiti, saj mu ni znana obrestna mera, po kateri so banke obrestovale denarne depozite toženke v relevantnem obdobju. V preostalem delu (tj. za posredovanje podatkov za čas po 28. 11. 2012 do 27. 11. 2014) je tožbeni zahtevek stopničaste tožbe zavrnilo 2 in odločitev o stroških postopka pridržalo za končno sodno odločbo.

3. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da tožnik ni bil v takšni trditveni in dokazni stiski, da tožbenega zahtevka ne bi mogel konkretizirano opredeliti. Zavzelo je stališče, da za zahtevek iztisnjenih delničarjev (po 612. členu ZGD-1) zadoščajo splošni podatki o obrestni meri (in niso potrebne konkretne pogodbe med prevzemno družbo in banko, v katerih so bile dogovorjene obrestne mere). Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (zmotne razlage 612. člena ZGD-1) dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbi ugodilo in delno sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obrazložilo je, da samo ni moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, saj tožnik še ni dokončno oblikoval tožbenega zahtevka in dejansko stanje v bistvenem še ni bilo preverjeno. Ocenilo je, da razveljavitev ne bo povzročila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, medtem ko bi drugačna odločitev posegla v pravico strank do pritožbenega preizkusa, saj o tožnikovem zahtevku še ni bilo sojeno.

4. Tožnik je vložil pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Kot bistveno navaja, da sam ne more pridobiti podatkov o depozitih toženke. Pojasnjuje, da so relevantni podatki o obrestnih merah za depozite konkretnega komitenta - toženke (in ne splošni podatki o višini obrestnih mer). Poudarja, da banke teh podatkov niso posredovale sklicujoč se na bančno tajnost. Le Banka, d. d. je posredovala podatke, vendar se te niso nanašali na toženko (temveč le na splošne obrestne mere komitentov). Toženka pa na njegova zaprosila za podatke sploh ni odgovorila. Zato predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev tožbenemu zahtevku ter potrditev delne sodbe.

5. Pritožba je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje. Opozarja, da so pritožbeni razlogi za izpodbijanje razveljavitvenega sklepa glede na določbo 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) omejeni. Poudarja, da tožnik uveljavlja le (redne) pritožbene razlogi iz 338. člena ZPP.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Njen namen je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bila lahko ogrožena v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi (glede na procesne okoliščine primera) to lahko storilo.

8. Vrhovno sodišče poudarja, da mora pri obravnavanju pritožbe po 357.a členu ZPP izhajati iz predpostavke, da je bila kršitev (napačna uporaba) materialnega prava (ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje) podana in ne sme presojati, ali je stališče o obstoju kršitve pravilno. Presoja le, ali bi jo lahko sodišče druge stopnje samo odpravilo. 3 Zakon je namreč pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada (ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno kršitev sodišča prve stopnje samo odpravilo), temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožnik torej ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve. Z navedbami, da so za odločitev bistveni podatki o obrestnih merah za depozite toženke, ki jih sam ne more pridobiti, v resnici navaja, da prvostopenjska delna sodba ne bi smela biti razveljavljena, ker je (po njegovem mnenju) vsebinsko pravilna. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP). 4

9. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom po 357.a členu ZPP pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Tj. razliko med že izplačano in sodno določeno denarno odpravnino.

2 Presodilo je namreč, da je tožnik upravičen do dodatnega denarnega doplačila le za obdobje od vpisa pripojitve do izdaje prvostopenjske sodne odločbe.

3 A. Galič, Uvodna pojasnila k spremembam ZPP, Uradni list RS, Ljubljana 2017, str. 54.

4 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 25/2019 z dne 12. 12. 2018.