Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep Cp 47/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:CP.47.2019 AI generated

Appeal dismissed because bankruptcy administrator gained representation rights and appeal targeted non-appealable part of lower court decision.

Case Number VSRS Sklep Cp 47/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appellant's appeal, ruling that the bankruptcy administrator legally acquired full representation rights over the debtor's assets upon the commencement of insolvency proceedings. The appellant, represented by a guardian, attempted to challenge a portion of the second-instance judgment regarding a damages claim that could affect the bankruptcy estate. The court held that the guardian was no longer the proper representative for this specific claim and that the appeal was improperly directed at a part of the decision that was already legally final and unappealable.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 245. člen; ZPP 101. člen, 352. člen, 357.a člen 6. odstavek: Upon the commencement of insolvency proceedings, the debtor's representative loses authority to represent the debtor regarding claims affecting the bankruptcy estate, and an appeal must be directed against the specific legal act that is legally challengeable.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator representation insolvency proceedings authority guardian ad litem status appeal admissibility finality of judgment ZFPPIPP insolvency law ZPP civil procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Stečajna upraviteljica je v obravnavanem postopku po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, saj se pravdna zadeva nanaša na tožnikov odškodninski zahtevek, ki lahko vpliva na stečajno maso. Tožnikova stalna skrbnica posledično z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, ki se nanaša na premoženje stečajne mase.

Pritožba pa je nedovoljena tudi zato, ker je naperjena zoper tisti del odločitve sodišča druge stopnje (sodbo), s katerim je bila tožnikova pritožba zavrnjena, in ne zoper razveljavitveni sklep. Zoper ta del odločitve sodišča druge stopnje, s katerim je postala delna zavrnitev njegovega zahtevka pravnomočna, bi tožnik lahko vložil le predlog za dopustitev revizije, vendar bi ga moral vložiti po odvetniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik od toženke zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi mu nastala, ko je toženka brez njegove vednosti izpraznila skladišče z materialom ter ta material neustrezno shranila. Zahteva tudi plačilo stroškov skladiščenja in bodoče plačilo toženki v pravdni zadevi II P 329/99 Okrožnega sodišča v Ljubljani (25.037,56 EUR).

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 83.458,52 EUR zavrnilo v celoti: zahtevek za nastalo premoženjsko škodo v višini 58.420,96 EUR zaradi zastaranja; zahtevek za plačilo stroškov skladiščenja zaradi nedokazanosti; zahtevek za povrnitev prisojenega zneska iz druge pravde pa zaradi litispendence.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo o zahtevku za plačilo 58.420,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v stroškovnem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; sicer pa je pritožbo zavrnilo in v preostalem (glede zavrnitve zahtevka za plačilo 25.037,56 EUR) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik po svoji skrbnici vlaga pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi njegove pritožbe in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj njegovi pritožbi ugodi ter odločitev sodišča prve stopnje razveljavi v celoti (oz. razveljavi vsaj odločitev sodišča druge stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo odločanje). Višje sodišče naj bi nerazumno potrdilo oz. zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 25.037,56 EUR, o katerem naj sodišče prve stopnje sploh ne bi odločilo. Pritožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da društvo A. med postopkom na prvi stopnji ni bilo njegov skrbnik, in ni uporabilo 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja tudi, da višje sodišče ni upoštevalo, da tožniku na prvi stopnji ni bilo zagotovljeno enakopravno obravnavanje, v pritožbenem postopku pa mu ni bila zagotovljena pravica do učinkovite pritožbe po pravnem strokovnjaku. Iz tega razloga naj bi bila nezakonita tudi odločitev pritožbenega sodišča, da njegova vloga z dne 30. 5. 2017 nima učinka pritožbe.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik pritožbo vložil po svoji zakoniti zastopnici – stalni skrbnici, ki mu je bila postavljena zaradi delno odvzete poslovne sposobnosti. Nad tožnikom pa je bil dne 29. 5. 2017 začet postopek osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (St 1780/2017). Za stečajno upraviteljico je imenovana A. A.

7. Po določbi 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje (101. člen ZPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Stečajna upraviteljica je torej tudi v obravnavanem postopku po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, saj se pravdna zadeva nanaša na tožnikov odškodninski zahtevek, ki lahko vpliva na stečajno maso. Tožnikova stalna skrbnica posledično z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, ki se nanaša na premoženje stečajne mase.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno s sklepom P 437/2016 z dne 30. 5. 2019 (list. št. 590) stečajno upraviteljico pozvalo k odobritvi pritožbe in ji določilo 15-dnevni rok za izjasnitev. V spisu ni odobritve stečajne upraviteljice. Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, pritožba ni dovoljena.

9. Pritožba pa je nedovoljena tudi zato, ker je naperjena zoper tisti del odločitve sodišča druge stopnje (sodbo), s katerim je bila tožnikova pritožba zavrnjena, in ne zoper razveljavitveni sklep, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo po 357.a členu ZPP. Zoper ta del odločitve sodišča druge stopnje, s katerim je postala delna zavrnitev njegovega zahtevka pravnomočna, bi tožnik lahko vložil le predlog za dopustitev revizije, vendar bi ga moral vložiti po odvetniku (tretji odstavek 87. člena ZPP).

10. Iz vseh navedenih razlogov je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. člen v zvezi s šestim odstavkom 357.a člena ZPP).