Supreme Court dismisses appeal as it lacks power to review substantive correctness of lower court's cassation decision.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Toženka pritožbo po 357. a členu ZPP očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da v zapuščino po pokojni A. A. spadajo tudi denarna sredstva v znesku 48.868,00 EUR, in odločilo o pravdnih stroških.

2. Na pritožbo šeste toženke je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti (kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ker je sodišče v izreku ugodilo ugotovitvenemu zahtevku, v obrazložitvi pa govori o terjatvi nasproti šesti toženki, kar utemeljuje dajatveni zahtevek. Tožnica bi morala postaviti tudi dajatveni zahtevek po vrnitvi denarnih sredstev v zapuščino, sodišče prve stopnje pa bi jo moralo v okviru materialno procesnega vodstva na to opozoriti. Samo pomanjkljivosti sodbe prve stopnje ni moglo odpraviti, saj mora z dajatvenim zahtevkom dopolnjeno, torej spremenjeno tožbo najprej obravnavati sodišče prve stopnje, šele nato pa bo lahko o njej sodilo (in po potrebi dopolnjevalo dokazni postopek) pritožbeno sodišče. Z obravnavanjem nove tožbe na pritožbeni stopnji bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva, takšno sojenje pa bi bilo tudi neekonomično.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje se je šesta toženka pravočasno pritožila. Meni, da je zmotno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na nesklepčnost tožbe. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da tožbeni zahtevek ni sposoben za obravnavanje in da v tožbi ni jasnih trditev. Gre tudi za neodpravljivo nesklepčnost. Sodišče druge stopnje bi moralo pritožbi tožene stranke ugoditi in tožbeni zahtevek zavrniti, kršilo pa je tudi 359. člen ZPP (prepoved reformatio in peius). Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 357.a člena ZPP se sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje sme izpodbijati samo, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, (1) čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, (2) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivost, (3) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Povedano drugače, izpodbijati se ga sme samo zaradi napačne uporabe kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje, torej ko sodišče druge stopnje izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje razveljavi, pa bi lahko glede na okoliščine konkretnega primera v okviru danih zakonskih pooblastil samo dokončno odločilo o zadevi. To so hkrati meje pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče torej ne more preizkušati, ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo obstoj procesne kršitve v postopku na prvi stopnji, ampak le, ali so (ob izhodišču, da je bila procesna kršitev storjena) obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve nižjega sodišča. 1

7. Toženka ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357. a člena ZPP. Pritožbo po 357. a členu ZPP očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Kot je bilo že navedeno, takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (šesti odstavek 357. a člena ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je prvostopenjska odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje, je Vrhovno sodišče odločilo, da bo o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Sklep VS Cp 6/2019.