Supreme Court allows review on whether lower courts wrongly required an employment relationship for applying OZ Art. 147(2).

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči zmotno uporabili določbo drugega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ker sta za uporabo te določbe kot predpostavko zahtevali obstoj delovnopravnega razmerja med prvo in drugo toženko?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči zmotno uporabili določbo drugega odstavka 147. člena OZ, ker sta za uporabo te določbe kot predpostavko zahtevali obstoj delovnopravnega razmerja med prvo in drugo toženko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženk zahteval solidarno plačilo odškodnine 40.793,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila. V II. točki izreka je odločilo, da je tožnik v roku 15 dni dolžan povrniti toženkama njune pravdne stroške v znesku 2.200,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka razveljavilo, kolikor je odločeno o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko ter v II. točki izreka za stroške v znesku 1.100,16 EUR ter zadevo vrnilo v tem obsegu v novo sojenje. Sicer je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v preostalem delu (kolikor je v I. točki izreka zavrnjen tožbeni zahtevek zoper prvo toženko in v II. točki izreka tožniku naloženo, da prvi toženki plača stroške v znesku 1.100,165 EUR s pripadajočimi obrestmi) potrdilo. Odločilo je, da je tožnik v roku 15 dni dolžan povrniti prvi toženki še 792,68 EUR nadaljnjih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnika in druge toženke pa je pridržalo za končno odločbo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je Okrožno sodišče v Kopru kršilo, Višje sodišče v Kopru pa to kršitev potrdilo, načelo neposrednosti in ustnosti postopka s tem, ko je namesto zaslišanja prič prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju iz drugega postopka kljub tožnikovi izrecni zahtevi za njihovo zaslišanje in ali je s tem kršilo pravico tožnika do kontradiktornega postopka, ker tožnik ni imel možnosti postavljanja vprašanj pričam? 2) Ali sta Okrožno sodišče v Kopru in Višje sodišče v Kopru ravnali zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s pravico do enakega varstva pravic in do kontradiktornega postopka, ker sta substancirane dokazne predloge tožnika za zaslišanje prič zavrnili z utemeljitvijo, da za odločitev niso relevantni oziroma dokazujejo nesporna dejstva? 3) Ali sta Okrožno sodišče v Kopru in Višje sodišče v Kopru zmotno uporabili določbo drugega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika zato, ker sta zmotno ugotovili, da bi morala biti za uporabo te določbe podana predpostavka delovnopravnega razmerja med prvo in drugo toženko? 4) Ali je Okrožno sodišče v Kopru pravilno zavrnilo tožnikov predlog, da sodišče toženima strankama naloži predložitev pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da toženi stranki nista izrecno zanikali, da pogodba o zaposlitvi ne bi obstajala? 5) Ali je Okrožno sodišče v Kopru pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in pravilno ugotovilo, da tožnik ni zadostil dokaznemu bremenu, da je listina pri toženi stranki? V zvezi s tem uveljavlja odstop od sodne prakse in se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-219/15-18, odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 220/2016, X Ips 356/2016, II Ips 20/2017, II Ips 368/2004, II Ips 368/2004 in II Ips 660/2003, odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1311/2002, I Cpg 1032/2000, I Cp 1642/2018 in I Cpg 1070/2015 ter odločbi Višjega sodišča v Kopru I Cp 1708/2005 in Cp 1213/2010.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).