Appeal dismissed because a ruling on agreement to pay bankruptcy costs is not appealable under the Insolvency Act.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Sklep o soglasju oziroma o nesoglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka ni sklep, proti kateremu bi imel upravitelj pravico vložiti pritožbo (razen če gre za njegove stroške in nagrado, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre). To velja tudi v primeru, če je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je odločilo o ugovoru.

V zvezi s stališčem upravitelja glede obveznih razlag OT, višje sodišče pojasnjuje, da ima obrazložitev izpodbijanega sklepa zanj naravo navodila iz 101. člena ZFPPIPP, ki je za upravitelja obvezno, tudi če bo prišlo do pravdnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani 2. točki izreka sklepa delno ugodilo ugovoru upravitelja zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka z dne 19. 9. 2019 (r. št. 705) in popravku ugovora upravitelja (r. št. 720), in sicer tako, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upravitelju da soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 18. 9. 2019 (r. št. 699), v višini 4.099,20 EUR z vključenim DDV, v preostalem delu pa je ugovor in popravek ugovora upravitelja zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je upravitelj pravočasno pritožil, v uvodu obrazložitve pa navaja, da je odvetnik P. Z. stečajnemu dolžniku poslal predlog za vložitev pritožbe, v katerem obrazloženo navaja nezakonitost sklepa in izraža nestrinjanje z delno zavrnitvijo računa odvetnika oziroma predloga za soglasje k plačilu storitev oziroma ugovora ter predlaga dolžniku, da v izogib pravdi vloži pritožbo zoper sklep. Upravitelj nadalje še navaja, da je dolžan in sledi interesom upnikov, zato vlaga pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP ima upravitelj pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Sklep o soglasju oziroma o nesoglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka ni sklep, proti kateremu bi imel upravitelj pravico vložiti pritožbo (razen če gre za njegove stroške in nagrado, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre). To velja tudi v primeru, če je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je odločilo o ugovoru. Upraviteljeva pritožba zoper izpodbijani sklep tako ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (346. člen v zvezi s 343. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Višje sodišče pa upravitelju še pojasnjuje, da v smislu 101. člena ZFPPIPP ne more izpodbijati navodil sodišča, ki mu jih je dalo v postopku. Prav tako ni stečajni postopek tisti, v katerem bi lahko upnik stroškov stečajnega postopka uveljavil svojo pravico do plačila, temveč je temu namenjen pravdni postopek (primerjaj odločbe VSRS II Ips 119/2017 z dne 25. 1. 2018, ter VSL Cst 224/2018 z dne 15. 5. 2018, I Cp 2216/2014 z dne 10. 12. 2014 in Cst 525/2015 z dne 9. 9. 2015). V zvezi s stališčem upravitelja glede obveznih razlag Odvetniške tarife – OT, višje sodišče pojasnjuje, da ima obrazložitev izpodbijanega sklepa zanj naravo navodila iz 101. člena ZFPPIPP, ki je za upravitelja obvezno, tudi če bo prišlo do pravdnega postopka. Pri tem je sicer pritrditi stališču, da je upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije res pristojen za pojasnila in obvezne razlage Odvetniške tarife, vendar pa so take obvezne razlage dopustne le v okviru tarife. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v zadnjem odstavku na drugi strani sklepa, iz Odvetniške tarife jasno izhaja, da je odvetnik stečajnega dolžnika za zastopanje na pripravljalnem naroku upravičen do nagrade le, če pripravljalnemu naroku takoj ne sledi prvi narok za glavno obravnavo. Tako jasnega določila seveda ni dopustno razlagati. Iz obvezne razlage, ki je bila predložena tudi v spis, pa izhaja le, da je treba prvi narok za glavno obravnavo, tudi kadar je bil pred tem že izveden poravnalni narok, vrednotiti kot prvi narok, ne pa v polovičnem znesku. Kakršnakoli drugačna razlaga bi presegala pooblastilo za podajo obvezne razlage in ima sodišče prve stopnje prav, ko navaja, da je sodišče vezano samo na Ustavo RS in zakon ter lahko odkloni uporabo nezakonitega ali neustavnega podzakonskega predpisa, kar vključuje tudi obvezno razlago predpisa.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.