Supreme Court dismisses review application as statutory conditions for legal interest were not met.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request to permit a review of the second-instance judgment regarding the termination of a real servitude. The applicants argued that the court improperly narrowed the scope of the servitude due to public law restrictions, claiming a legal interest in preventing potential buyers from being deterred by the servitude. The court held that the statutory requirements for a review, specifically the existence of a significant legal interest, were not fulfilled, leading to the dismissal of the application.
Legislator headnote
AI generated367.a člena ZPP; 367.c člena ZPP: A review application is only admissible if it can be expected to decide on a legal issue important for legal certainty, uniform application of law, or legal development, and the applicant must demonstrate a concrete legal interest beyond mere economic gain.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je stvarna služnost ID pravice 12, to je služnost postavitve zgradbe tik ob parcelni meji, v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine z ID znakom 17 in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine z ID znakom 17, prenehala. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne odmerjene pravdne stroške.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženih strank zavrnilo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženi stranki vložili predlog za dopustitev revizije in predlagali dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
— Če je stvarna služnost dogovorjena z besedilom »...vknjiži se služnostna pravica do postavitve zidu zgradbe odnosno eventuelno ograjo tik ob meji parc. št. 1181 v korist vsakokratnega lastnika...«, ali pomeni, da se služnost izvršuje v celoti že s tem, da je do meje med služečo in gospodujočo nepremičnino postavljena betonska ograja, četudi zid stavbe ni postavljen do meje.
— Ali je to potrebno v primeru, ko stvarna služnost (ki po vsebini nadomešča soglasje lastnika služečega zemljišča za manjše odmike stavbe od meje služeče nepremičnine) na podlagi katere lahko lastnik gospodujoče nepremične svojo stavbo postavi bližje meje s služečo nepremičnino, kot pa bi to zaradi javnopravnih omejitev sicer lahko storil, to služnost potrebno razlagati tako, da se vseeno izvršuje, čeprav se zaradi javnopravnih omejitev ta služnost izvršuje v manjšem obsegu kot je bila dogovorjena?
— Ali lahko sodišče zgolj utesni stvarno služnost, ko odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev prenehanja stvarne služnosti, če ugotovi, da je služnost postavitve zidu stavbe do parcelne meje zaradi neizvrševanja prenehala, kljub temu pa se služnost izvršuje v manjšem obsegu, v katerem ta ista služnost nadomešča soglasje lastnika služečega zemljišča, da postavi stavbo na gospodujočem zemljišču z manjšimi odmiki od služeče nepremičnine, kot mu to brez služnosti oziroma soglasja dopuščajo javnopravne omejitve?
— Kadar je dogovorjena stvarna služnost v skladu s katero ima lastnik gospodujoče nepremičnine pravico postaviti zid zgradbe tik do parcelne meje s služečo nepremičnino, pa sodišče ugotovi, da se služnost ne izvršuje v tem delu, se pa izvršuje služnost v manjšem obsegu na drugem delu nepremičnine, in sodišče služnost utesni tako, da ugotovi, da je služnost postavitve zidu zgradbe do meje prenehala v delu v pasu od 0 do 1,5 m oddaljenosti od služeče nepremičnine, ni pa prenehala v pasu od 1,5 do 4 m oddaljenosti od služeče nepremičnine, ali bi sodišče v takšnem primeru tožniku dosodilo manj kot ta zahteva ali nekaj drugega?
— Ali je za ugotovitev pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe dovolj zgolj ekonomski interes tožnika, ki je v tem, da naj bi sporna vknjižena služnost odvračala morebitne potencialne kupce služeče nepremičnine?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).