Supreme Court rejects revision request regarding debt assignment agreements and procedural amendments under Slovenian Civil Procedure Code.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for revision against the second-instance judgment. The first instance court found that a debt assignment agreement and related notices had no legal effect against the plaintiff regarding a specific claim, ordering the defendant to allow execution against transferred assets. The second instance court partially modified the ruling on costs and rejected the Republic of Slovenia's intervention, which the defendant now challenges via revision. The court denied the revision because the raised issues did not meet the statutory conditions for allowing a review under the Civil Procedure Code.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 367c of the Civil Procedure Act: A revision request is inadmissible if the issues raised do not constitute significant legal questions requiring a ruling by the Supreme Court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da Pogodba o odstopu terjatev z dne 13. 10. 2009, sklenjena med A. A. in toženko (v nadaljevanju Pogodba o odstopu terjatev), ter obvestilo glede odstopljenih obstoječih in bodočih terjatev iz naslova nagrade za delo stečajnega upravitelja v stečajnih postopkih z dne 19. 12. 2012, nima pravnega učinka proti tožnici, glede tožničine terjatve do A. A. v znesku 2.315.973,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2012 do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna dopustiti izvršbo z rubežem terjatev ali z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, ki so bile prenesene na njo s Pogodbo o odstopu terjatev, do poplačila tožničine terjatve. Odločilo je, da je toženka dolžna povrniti tožnici in stranskemu intervenientu njune stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje o dopustitvi stranske intervencije Republike Slovenije na strani tožnice, sprejet na glavni obravnavi 17. 12. 2013, spremenilo tako, da se stranska intervencija ne dopusti, sodbo sodišča prve stopnje glede povrnitve tožničinih stroškov spremenilo tako, da je znesek 2.666,99 EUR nadomestilo z zneskom 2.409,45 EUR, odločitev glede stroškov stranske intervenientke pa je razveljavilo. Odločilo je, da pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:
1) Ali je dopustno spremeniti tožbo po poteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe? 2) Ali gre v primeru, ko bi lahko tožnica ob ustrezni skrbnosti že ob vložitvi tožbe predvidela, da obstaja velika verjetnost plačila terjatev, pa tega ne zajame v tožbenem zahtevku, ob kasnejši spremembi tožbe, v kateri poleg izvršbe z rubežem terjatve zahteva tudi izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (OPP), za navadno ali privilegirano spremembo tožbe? Kakšna je dolžna skrbnost tožnice pri oblikovanju tožbenega zahtevka? 3) Ali lahko sodišče po uradni dolžnosti, brez dokaznega predloga stranke, pribavi listino iz drugega spisa in nato na takšno listino opre svojo odločitev? 4) Ali je dolžna stranka dokazovati tudi dejstva, ki jih nasprotna stranka obrazloženo ne prereka in ali je treba glede teh dejstev izvajati dokazni postopek? Ali je tožnica dolžnost obrazloženega prerekanja izpolnila z navedbo, da so vse navedbe in dokazi glede odplačnosti odstopa terjatev po njenem mnenju neverodostojne? 5) Ali dolžnost konkretizacije pritožbenih razlogov stranki nalaga, da mora v okviru iste točke pritožbe razloge večkrat obrazložiti ali zadostuje enkratna obrazložitev? Ali je dolžno sodišče v primeru, če šteje za potrebno, da se dokazujejo tudi neprerekana dejstva, na to v okviru materialno procesnega vodstva stranko opozoriti? 6) Ali sme sodišče ugotavljati dejstva izven trditvene podlage (tožeče) stranke? Kako konkretna mora biti trditvena podlaga? 7) Ali je možno izpodbijati odplačne ekvivalentne pogodbe? 8) Ali lahko tretji izpodbija domnevo glede tega, da mu je bilo znano, da dolžnik z razpolaganjem škoduje upnikom (drugi odstavek 256.
člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ)? Ali drugi odstavek 256. člena OZ predstavlja izpodbojno domnevo ali fikcijo? Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklicuje se na odločbe III Ips 94/98, II Ips 124/2018, II Ips 17/2018, III Ips 67/2014, II Ips 30/2006, II Ips 222/2001, II Ips 498/2003, III Ips 29/2013, II Ips 75/2016, III Ips 2/2016) in sodne prakse višjih sodišč (sklicuje se na odločbe Višjega sodišča v Kopru I Cp 178/2010, I Cp 64/2007, Cpg 329/2015 in Cp 460/2011, odločbo Višjega sodišča v Celju Cpg 201/2015 ter odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1480/2016, I Cp 3514/2012, I Cp 2481/2010, I Cp 4185/2009, I Cp 3288/2015, II Cp 1100/93, II Cp 1990/2016, I Cpg 1346/2010, I Cp 1381/2010, II Cp 2200/2009, I Cp 4262/2008 in I Cpg 153/2011, ki jih ne prilaga).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367. c člen ZPP).