Appeal dismissed as late due to defendant's clear knowledge of court jurisdiction and dual filing error.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil dve tožbi (ki ju je sodišče prve stopnje obravnavalo skupaj), s katerima je zahteval, da toženec izprazni nepremičnino in mu plača uporabnino ter stroške.

2. Tožencu je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero je to tožbenima zahtevkoma ugodilo, vročena 15. 5. 2019 (vročilnica, speta k list. št. 112).

3. Toženec je pritožbo vložil 14. 6. 2019 (tj. zadnji dan 30-dnevnega pritožbenega roka, op. pritožbenega sodišča), a jo je poslal na nepristojno sodišče. Na pristojno sodišče je pritožba prispela 27. 6. 2019, očitno prepozno.

4. Tožnik je v odgovoru na pritožbo opozoril, da pritožba ni pravočasna.

5. Toženec je v odgovoru na odgovor navedel, da je šele iz tožnikovega odgovora izvedel, da je pritožbo vložil na nepristojno sodišče. Ker je prava neuk, ni vešč poslovanja s sodišči, zato ne loči pristojnosti različnih sodišč in je bil prepričan, da je svojo pritožbo vložil na pristojno sodišče. Da je imel iskrene namene, dokazuje, da jo je vložil v zakonskem roku. Sklicuje se na deseti odstavek 112. člena ZPP, pojasnjuje, da ga ne zastopa odvetnik, in predlaga, da je višje sodišče pritožbo upošteva kot pravočasno.

6. Pritožba je prepozna.

7. Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP).

8. V skladu z desetim odstavkom 112. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok in poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, vložena prepozno. Le izjemoma se šteje za pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika. Pritožbeno sodišče je zato presojalo, ali je v konkretnem primeru nastopila katera od navedenih izjem.

9. Tožnik je obe tožbi vložil pri Okrajnem sodišču v Grosupljem. To sodišče je obe tožbi vročilo tožencu, skupaj s pozivom k odgovoru, v katerem je izrecno navedeno, da mora odgovor na tožbo vložiti pri „Okrajnem sodišču v Grosupljem, Adamičeva 6, Grosuplje“ (glej list. št. 8 v osnovnem in v pridruženem spisu). Toženec je oba odgovora na tožbo pri tem sodišču tudi vložil (glej list. št. 10 v osnovnem in v pridruženem spisu). Nadalje iz spisa izhaja, da je bil toženec večkrat vabljen na narok za glavno obravnavo, ki je potekal pri Okrajnem sodišču v Grosupljem, naroka pri tem sodišču pa se je osebno tudi udeležil (list. št. 34 v osnovnem, list. št. 27 v pridruženem spisu in list. št. 100 v osnovnem spisu). Toženec je torej dobro vedel, pred katerim sodišče teče postopek.

10. Sodišče prve stopnje je toženca v pravnem pouku tudi izrecno opozorilo, da mora pritožbo vložiti „pri naslovnem sodišču“, on pa jo je mimo tega napotila poslal na „Okrožno sodišče v Ljubljani“, pri čemer je pritožbo na to sodišče tudi naslovil in torej ne gre le za to, da bi jo zgolj odposlal na napačno sodišče. 1

11. Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, 2 kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek. Toženčevo ravnanje pritožbeno sodišč pripisuje njegovi neskrbnosti, 3 zato je njegovo pritožbo na podlagi 352. člena ZPP zavrglo kot prepozno.

1 Vrhovno sodišče RS sicer opozarja, da stališča, da ne gre za očitno pomoto, če je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj naslovljena, ne moremo aplicirati na vse primere, kjer je vloga vložena na nepristojno sodišče in prispe na pristojno sodišče po preteku roka, a opozarja, da je pravilno za primere, ko niso podane okoliščine, ki bi kazale na pristojnost drugega sodišča oziroma ko je pristojnost sodišča popolnoma jasna (sklep VS RS II Ips 315/2015. Tudi v obravnavanem primeru je bila po oceni pritožbenega sodišča pristojnost jasna in tožencu znana, zato je navedeno stališče povsem uporabljivo.Primerjaj tudi dejansko stanje v zadevi VSL II Cp 1690/2015 z dne 2. 9. 2015. Glej tudi sklep VSL II Cpg 786/2015 z dne 18. 6. 2015 in številne druge.

2 Primerjaj sklep VSL I Cpg 507/2016 z dne 4. 5. 2016.

3 Primerjaj sklepa VSL I Cp 2604/2017 z dne 20. 12. 2017 in VSL Cpg 213/2016 z dne 23. 2. 2016.