Supreme Court rejects appeal request for permission to appeal due to lack of statutory basis in enforcement proceedings.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju R 460/2018 z dne 12. 10. 2018, s katerim je bila sodna odločba (sodba in sklep) Občinskega sodišča na Reki, Stalne služba na Rabu, Republike Hrvaške, opr. št. 89 P-4403/2015 z dne 14. 10. 2015, ki je postala pravnomočna dne 28. 2. 2018 (v nadaljevanju hrvaška sodna odločba), priznana za pravno veljavno v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagatelju v roku 15 dni plačati stroške tega ugovornega postopka v višini 285,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi nasprotnih udeležencev in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je njunemu ugovoru ugodilo in predlog za priznanje hrvaške sodne odločbe zavrnilo. Odločilo je, da mora predlagatelj v roku 15 dni povrniti stroške nasprotnih udeležencev v znesku 1.158,58 EUR , v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je Višje sodišče v Ljubljani bistveno kršilo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba št. 44/2001) ter zakona, ki ureja postopek priznanja tuje sodne odločbe, s tem, ko se ni izreklo za stvarno nepristojno in je o zadevi meritorno odločalo? 2) Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presojalo, ali obrazložitev pritožbenega sodišča Republike Hrvaške zadostuje pravnim standardom obrazloženosti sodbe, ki so sprejeti v Republiki Sloveniji? 3) Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da (domnevno) pomanjkljiva obrazložitev pritožbenega sodišča Republike Hrvaške pomeni takšno kršitev pravic nasprotnih udeležencev, da je potrebno uporabiti pridržek javnega reda?

4. Predlog ni dovoljen.

5. V postopku priznanja tujih sodnih odločb se smiselno uporabljajo določbe zakona o nepravdnem postopku (111. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v zvezi s 33. členom Uredbe št. 44/2001). V obravnavani zadevi je bil postopek začet pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1 1 ), zato je (čeprav je bil sklep sodišča druge stopnje izdan 24. 7. 2019, torej že po uveljavitvi ZNP-1) treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) 2 . Po 34. členu ZNP revizija ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. Uredba št. 44/2001 in Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) pa v poglavju, v katerem sta urejena priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, ne vsebujeta drugačne določbe. Revizija tako ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti. Zato je Vrhovno sodišče predlagateljev predlog zavrglo (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 33. členom Uredbe št. 44/2001, 111. členom ZMZPP in 37. členom ZNP).

1 ZNP- 1 je začel veljati 15. 4. 2019.5. Po 37. členu ZNP-1 je revizija v nepravdnih postopkih dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, in sicer pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2 V 216. členu ZNP-1 je namreč določeno, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do tedaj veljavnih predpisov.