Supreme Court dismisses request to transfer jurisdiction as no link to the higher court was shown.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to a different competent court. The plaintiff argued that because they were employed at the Ljubljana District Court during the workplace injury, the case should be handled by the higher court in Ljubljane. The court found no logical connection between the plaintiff's employment location and the specific higher court designated for the appeal. Consequently, the request for jurisdictional transfer was denied as it lacked factual basis.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; Delegation of jurisdiction is permitted only when clearly beneficial for procedural efficiency or to protect public trust in judicial impartiality, absent such reasons the request is rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Tožnica je kot razlog za določitev drugega pristojnega sodišča navedla, da je bila v času škodnega dogodka, ko je prišlo do poškodbe na delovnem mestu, zaposlena na Okrožnem sodišču v Ljubljani, tožena pa je odgovornostna zavarovalnica. Povezava z Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je stvarno pristojno za odločanje o tožničini pritožbi in v zvezi s katerim je predlog za delegacijo podan, pa iz navedenega ni razvidna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica v postopku uveljavlja odškodninsko odgovornost svojega delodajalca kot zavarovanca tožene stranke. Ker je bila tožnica v času škodnega dogodka, ki je predmet te pravde, zaposlena na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki bi bilo sicer tudi stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi, je hkrati s tožbo predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlogu je Vrhovno sodišče s sklepom I R 76/2014 z dne 9. 10. 2014 ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Kranju. V postopku je nato tožnica vložila pritožbo zoper sklep o odmeri izvedenine, v kateri je predlagala, da njeno pritožbo iz enakih razlogov kot jih je navajala v tožbi („pri vložitvi tožbenega zahtevka“) obravnava drugo višje sodišče.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
4. Po presoji Vrhovnega sodišča tožnica ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajala utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti. Tožnica je kot razlog za določitev drugega pristojnega sodišča navedla, da je bila v času škodnega dogodka, ko je prišlo do poškodbe na delovnem mestu, zaposlena na Okrožnem sodišču v Ljubljani, tožena pa je odgovornostna zavarovalnica. Povezava z Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je stvarno pristojno za odločanje o tožničini pritožbi in v zvezi s katerim je predlog za delegacijo podan, pa iz navedenega ni razvidna.
5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.