Supreme Court dismisses appeal request for leave to review due to failure to meet strict statutory requirements under ZPP Art. 367.b.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 9.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2007 zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožnik toženki povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pojasnjuje, da je na upravljavcu kopališča večja (profesionalna) skrbnost, saj so se tam zadrževale tudi osebe na rehabilitaciji (ne le kopalci). Upravljavec kopališča ni poskrbel za varnost, saj so bila tla mokra in spolzka. Brisanje ploščic enkrat na uro ne zadošča. Sklep o tem, da ni podana krivdna odškodninska odgovornost, je napačen. Sicer pa bi sodišče moralo uporabiti tudi pravila o objektivni odškodninski odgovornosti. Napačna je tudi presoja, da tožnik ni podal trditev, da je bil pri zavarovanki tožene stranke na rehabilitaciji kolena, torej na zdravljenju. Opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 273/2017 z dne 2. 6. 2016.

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Vloga predlagatelja je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje oziroma bolj našteva kršitve. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču. Ob tej pomanjkljivosti je v predlogu izostala tudi natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.

7. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog tožnika nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnika, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).