Appeal dismissed; physical division of co-owned house rejected due to high costs and lack of co-owner consent.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženke krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.

Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za odlog delitve. Odločilo je, da se solastni nepremičnini udeleženk parc. št. 408/11 in parc. št. 435/159, obe k. o. ..., razdružita s prodajo in razdelitvijo izkupička med udeleženke po enakih delih. Solastno nepremičnino parc. št. 435/178 k. o. ... je razdružilo tako, da je pripadla v izključno last prvi predlagateljici, ki je dolžna plačati ostalima udeleženkama po 281,33 EUR. Ugotovilo je tudi, da znašajo skupni stroški postopka 2.406,53 EUR ter da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagateljicama znesek 802,18 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je zavrnitev njenega predloga za odlog delitve v nasprotju s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Nasprotna udeleženka ima v solastni stanovanjski hiši stalno prebivališče, v hiši živi njena mati, sama pa se domov redno vrača. V K. živi v najetem stanovanju le začasno zaradi službe. Sprva je pristajala na prodajo nepremičnine in razdelitev izkupička, sedaj pa se je finančno stabilizirala in je zmožna izplačati predlagateljicama njuna solastna deleža. Ker nima druge nepremičnine za bivanje, ima interes, da prevzame solastno hišo. Podredno se zavzema tudi za fizično delitev stanovanjske hiše, saj je ta v naravi možna. Izvedenec se ni opredelil o predlaganih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine J. glede možnosti vzpostavitve treh enot. Gre za 540 m2 stanovanjske površine v treh etažah.

3. Predlagateljici v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotna udeleženka ni izkazala utemeljenih razlogov za odlog delitve. Ob dejstvu, da je zaposlena v K. in tam tudi živi (prebiva v najemnem stanovanju), je z vidika tretjega odstavka 70. člena SPZ nepomembna okoliščina, da ima prijavljeno stalno prebivališče v stanovanjski hiši, ki je predmet delitve, da se na svoj dom redno vrača in da v tej hiši prebiva njena mati.

6. Sodišče odloča po stanju, ki je ugotovljeno ob zaključku naroka oziroma ob koncu postopka. Iz podatkov spisa izhaja, da v navedeni fazi postopka ni bila aktualna delitev v smislu petega odstavka 70. člena SPZ. Nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbeno novoto, da želi prevzeti solastno hišo in izplačati predlagateljici, vendar pa ne izkaže pogojev v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, da bi bilo mogoče vsebinsko presojati pritožbene navedbe v tem delu. Razen tega bi morala nasprotna udeleženka izkazati resnost domnevne namere, da prevzame celotno stanovanjsko hišo, in sicer vsaj s predložitvijo dokazov o zagotovljenih denarnih sredstvih za izplačilo predlagateljic, če že ne tudi s položitvijo denarnih sredstev v višini vrednosti deležev predlagateljic, upoštevajoč cenitev izvedenca A. A. (predlagateljici sta se strinjali z njegovo cenitvijo, nasprotna udeleženka pa je celo trdila, da je stanovanjska hiša ocenjena prenizko). Pritožničini trditvi v tej smeri zato ni mogoče slediti. Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

7. Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Te ugotovitve nasprotna udeleženka ne izpodbija. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride vpoštev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Pritožbene navedbe o fizični delitvi solastne nepremičnine so zato brezpredmetne.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Udeleženke krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (35. člen ZNP).