Supreme Court dismisses appeal for leave to appeal regarding snow-covered sidewalk maintenance standards.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for leave to appeal the second-instance judgment. The lower courts ruled that the defendant must pay damages for a sidewalk injury, while the plaintiff was ordered to cover procedural costs. The court denied the appeal because the specific legal questions raised regarding snow-covered surface standards and maintenance negligence did not meet the statutory requirements for a reviewable appeal.
Legislator headnote
AI generated367.a odst. 1 ZPP; 367.c ZPP: An appeal for leave to appeal is inadmissible if the raised legal issues do not constitute significant legal questions warranting Supreme Court review under the first paragraph of Article 367a of the Civil Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v roku 15 dni plačati tožnici 5.785,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2016 dalje do plačila in pravdne stroške z zakonskim zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. Odločilo je, da je tožnica dolžna v roku 15 dni povrniti pravdne stroške tožnici v znesku 44,40 EUR ter stranskemu interevenientu v znesku 1.116,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.
2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da tožnica in stranski intervenient na toženkini strani sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali mora sodišče po določbi 243. člena v zvezi z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotoviti stanje pohodne površine v skladu z gradbenimi standardi in uzanci s pritegnitvijo izvedenca gradbene oziroma komunalne stroke, kar vzpostavlja kriterij za ugotovitev pohodne površine, in ne more samo takšni površini pripisati sestavin primernosti, kljub temu da gre za nezmožnost njihovega zapažanja zaradi zapadlega in neočiščenega snega, navajanja, kako bi se moralo hoditi po površini, pokriti z granitnimi kockami ter dejstvo, da okoliška površina ni poškodovana na tak ali podoben način? 2) Ali gre za nedopustno ravnanje, ali opustitev vzdrževanja pohodne površine trga v centru mesta kot javne pohodne površine, v kolikor obstajajo na njej neravnine oziroma grbine, ki so v nivojski razliki 10 cm, pri čemer okoliška površina ne nakazuje na takšne neravnine, še posebej, v kolikor je prekrita s snegom, kot je bilo v konkretnem primeru. V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 576/2014, Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 265/2019 in Višjega sodišča v Celju Cp 1270/2006 in na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 586/2002 in II Ips 83/2014.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).