Supreme Court allows review of employment contract termination timing when interim director is replaced before term expires.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali javni zavod na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje novega vršilca dolžnosti direktorja v trenutku, ko predhodnemu vršilcu dolžnosti direktorja funkcija še ni prenehala, posledično pa s tem preneha pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas vršilcu dolžnosti direktorja?

2. Ali se določilo, da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, sklenjena za določen čas do imenovanja direktorja, lahko razlaga na način, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali javni zavod na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje novega vršilca dolžnosti direktorja v trenutku, ko predhodnemu vršilcu dolžnosti direktorja funkcija še ni prenehala, posledično pa s tem preneha pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas vršilcu dolžnosti direktorja?

2. Ali se določilo, da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, sklenjena za določen čas do imenovanja direktorja, lahko razlaga na način, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi obvestila z dne 1. 8. 2018, ampak 21. 10. 2018 (datum zaposlitve pri drugem delodajalcu) na podlagi sodbe sodišča. Toženi stranki je naložilo, da tožniku za čas od 1. 8. 2018 do 21. 10. 2018 prizna vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo in mu na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2017) plača denarno povračilo v znesku 6.924,06 EUR brutto. S sklepom, ki pa ni predmet predloga za dopustitev revizije, je odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tistem delu tožbe, ki se nanaša na zakonitost razrešitve tožnika s funkcije vršilca dolžnosti direktorja tožene stranke in sklepa o imenovanju druge osebe na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja tožene stranke. Tožbo je zavrglo tudi v tistem delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti obvestila o prenehanju mandata vršilca dolžnosti direktorja in obvestila o prenehanju delovnega razmerja. Ugodilni del sodbe temelji na stališču, da tožnikova pogodba o zaposlitvi, ki je bila za delovno mesto vršilca dolžnosti direktorja sklenjena za določen čas, in sicer do imenovanja novega direktorja tožene stranke, vendar najdlje za eno leto, lahko prenehala le s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Prenehala bi lahko z učinkovanjem imenovanja novega direktorja tožene stranke ali pa s potekom enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če v tem času direktor tožene stranke ne bi bil imenovan. Do tega ni prišlo, temveč je tožena stranka imenovala novega vršilca dolžnosti direktorja, tožnika pa zgolj obvestila o prenehanju delovnega razmerja, kar pa ne predstavlja zakonitega načina prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je bila dolžna tožnikovo pogodbo o zaposlitvi odpovedati na enega izmed načinov, ki jih določa ZDR-1, česar pa ni storila.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in ugodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo še preostale zahtevke, pritožbo tožnika pa je zavrnilo in potrdilo zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje. Postavilo se je na stališče, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi za poslovodno osebo zakonito prenehala s potekom časa oziroma s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodba je bila sklenjena za čas trajanja mandata vršilca dolžnosti direktorja tožene stranke, to je za čas do imenovanja direktorja oziroma največ za eno leto. Jasno je, da bi tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala, če bi tožena stranka imenovala direktorja. Nobenega razloga ni, da bi drugačno stališče zavzeli, če tožena stranka imenuje drugega vršilca dolžnosti direktorja.

3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, ki sta navedeni v izreku.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od njegove odločitve pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, ki sta navedeni v izreku, zato je na podlagi 367.c člena ZPP v tem obsegu dopustilo revizijo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.