Supreme Court dismisses request to transfer jurisdiction citing lack of objective bias grounds and procedural delay alone insufficient.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to a different competent court due to alleged delays and potential bias. The plaintiff argued that the defendant, a former lawyer at the local court, could have shielded assets before the trial began, while the court cited only the passage of time. The court ruled that mere duration of proceedings or general doubts about impartiality do not justify transferring jurisdiction without concrete evidence of objective bias affecting the entire bench.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; 70. člen ZPP: A request to transfer jurisdiction is only justified if the proceedings would be easier conducted elsewhere or if there are other significant reasons, such as objective circumstances creating a reasonable doubt about the impartiality of the court, which must be substantiated beyond mere speculation or the passage of time alone.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pri Okrožnem sodišču v Kranju je tožnik 13. 11. 2017 zoper toženko vložil tožbo, s katero zahteva plačilo 70.630,44 EUR.
2. Tožnik predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na območju Višjega sodišča v Mariboru zaradi nepotrebnega odlašanja in dvoma v nepristranskost Okrožnega sodišča v Kranju. V okviru razlogov navaja, da je na območju tega sodišča toženka do leta 2014 opravljala poklic odvetnice in je bila v stalni navezi s sodiščem in tam zaposlenimi. Po mnenju tožnika je sodišče (ki v dveh letih od vložitve tožbe ni razpisalo naroka) toženki omogočilo, da se seznani z vsebino tožbe še pred vročitvijo. To ji je omogočilo zavarovanje in odtujitev nepremičnin, da tožnik v primeru uspeha s tožbo ne bi mogel poseči po njenem premoženju. 1 Zato meni, da so podani tehtni razlogi, da Okrožno sodišče v Kranju postopka ne bo vodilo nepristransko. Poleg tega bi se postopek lažje in brez zavlačevanja opravil pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Pojasnjuje, da je maja 2018 prejel odgovor na tožbo, 8. 4. 2019 pa je vložil prvo pripravljalno vlogo, vendar sodišče (še) ni razpisalo naroka, kljub prošnjam tožnika, naj to stori čim prej. Od izdaje sklepa dne 29. 8. 2018, da se zaradi mediacije prekinjeni postopek nadaljuje, sodišče v zadevi ni opravilo procesnih dejanj.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožnik v predlogu le pavšalno navaja, da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem, saj razlogov za takšno stališče ne navede. Tožnik s predlogom torej ne zasleduje primarnega namena, temveč meni, da so podani drugi tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Med „druge tehtne razloge“ je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. V tem primeru mora predlagatelj navesti takšne objektivne okoliščine, zaradi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču.
5. Okoliščine, ki jih navaja tožnik, po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti v zadevi. Ni mogoče trditi, da so vsi sodniki Okrožnega sodišča v Kranju nepristranskega odločanja nezmožni že zato, ker je toženka do leta 2014 opravljala poklic odvetnice na območju tega sodišča, v okviru česar naj bi bila "v stalni navezi s tem sodiščem in tam zaposlenimi." Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih (kar se domneva). 2 Tožnik s svojimi navedbami te domneve ni uspel izpodbiti, saj ne zatrjuje konkretnejših okoliščin, ki bi utemeljevale kakršno koli povezanost med toženko in tamkajšnjemi sodniki, niti ne obrazloži, kako naj bi prišlo do njene predhodne seznanitve z vsebino tožbe v postopku. Dvom o nepristranosti posameznega sodnika (ki naj bi toženki omogočil predhodno seznanitev z vsebino tožbe v postopku) je lahko sicer razlog za njegovo izločitev po 70. členu ZPP, vendar tožnikove navedbe ostajajo le na ravni hipotetičnega predvidevanja o zavestnem pristranskem ravnanju s strani celotnega sodišča. Na takšne hipotetične okoliščine ni mogoče opreti odločitve o prenosu pristojnosti. Sodnikom je namreč treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali po ustavi in zakonu in da bodo sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno. 3
6. Prav tako delegacije ne utemeljujejo navedbe tožnika o nepotrebnem odlašanju (zavlačevanju) sodišča. V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča. 4
7. Razlogi za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP torej niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožnika zavrnilo.
1 Tj. ustanovitev zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na svojih nepremičninah in sklenitev drugih poslov z drugo in tretjo toženko, katerih zakonita zastopnica in edina družbenica je bila.
2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 167/2018 z dne 22. 11. 2018
3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 68/2019 z dne 23. 5. 2019.
4 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 43/2019 z dne 28. 3. 2019, I R 126/2018 z dne 6. 9. 2018, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018 in I R 70/2018 z dne 7. 6. 2018.