Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 138/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.138.2019 AI generated

Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to lack of objective impartiality doubts and procedural inefficiency.

Case Number VSRS Sklep I R 138/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a co-ownership dispute from the Court in Koper to the Court in Piran. The applicant argued that the proceedings were delayed by the judge and that the Koper court was biased due to specific errors and slow conduct. The court held that mere dissatisfaction with the pace or isolated errors do not justify transferring jurisdiction, as the courts are geographically close and the transfer mechanism is not designed to fix individual judicial misconduct.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP; 70. člen ZPP: Transfer of territorial jurisdiction is permitted only when there is a clear indication of easier proceedings or other significant reasons, such as objective doubts regarding the impartiality of the entire court, not merely dissatisfaction with a specific judge's conduct.

Keywords

AI generated
transfer of territorial jurisdiction objective impartiality doubts ZPP transfer provisions procedural delay justification co-ownership dispute proceedings

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodnice in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka oziroma sta okrajni sodišči v Kopru ter Piranu razmeroma blizu, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje postopka oziroma nevestnost pri delu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kopru poteka pravdni postopek glede ugotovitve solastninske pravice na nepremičnini v k. o. ...

2. Stranski udeleženec 1 je podal predloga za delegacijo za prenos krajevne pristojnosti s koprskega na Okrajno sodišče v Piranu. Prepričan je, da bi se postopek lažje izvedel pred drugim sodiščem. Kopičijo se napake in kršitve ter nepravilnosti pri vodenju postopka, ki jih je zagrešila sodnica, zato se pojavlja dvom v nepristranskost sodnice oziroma celotnega sodišča. Sodnica postopek vodi prepočasi, kar dokazujejo statistični podatki o njenem delu. Napačno je postavila izvedenca za urbanizem, saj gre za pravno in ne strokovno vprašanje. Tožnik izčrpava toženko oziroma stranskega udeleženca z veriženjem sodnih postopkov, kar počne ob zvesti asistenci svojega delavca, odvetnika. Proces je montiran in pomeni zlorabo. Enako je sodnica v sorodni pravdi, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Piranu, takoj sprevidela in že po pol leta zavrnila zahtevek glede ničnosti pogodbe. V obravnavani zadevi z isto pravno podlago sodnici še po dveh letih in pol ni uspelo izpeljati niti glavne obravnave. Šla je celo tako daleč, da je zahtevala pojasnila v zvezi z intervencijskim interesom, pa čeprav gre za lastnika nepremičnine, ki je predmet te pravde. Zadeva se neupravičeno zavlačuje in ne bo končana letos, kot je to napovedala sodnica. Da se bo postopek lažje opravil pred piranskim sodiščem, kaže tudi okoliščina, da je tamkajšnja sodnica na enak način razdelila svojo parcelo. Ni zanemarljivo, da je prav tožnik s soprogo pred nekaj meseci od soseda odkupil del etažno razdeljene hiše z zemljiščem, ki ga je prav tako razdelil na identičen način, kot je bilo razdeljeno sporno zemljišče v tej pravdi. Ta se mora tako čim prej končati tudi zato, da bo lahko predmetna nepremičnina prodana tožniku kot predkupnemu upravičenu, za kar se je toženka s stranskim udeležencem naposled le odločila zaradi njegovega enajstletnega šikaniranja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sem torej, kot oboje uveljavlja predlagatelj, spada tako presoja stroškovne učinkovitosti v smislu ocene ekonomičnosti izvedbe sodnega postopka glede na dejanske okoliščine konkretne zadeve kot tudi presoja objektivnega videza sodne (ne)pristranskosti.

5. Pogoji za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodnice in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka oziroma sta okrajni sodišči v Kopru ter Piranu razmeroma blizu, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje postopka oziroma nevestnost pri delu. 2 V tovrstnih primerih lahko prizadeta stranka uveljavlja domnevne kršitve z uporabo za to predvidenih rednih ali izrednih pravnih sredstev ter zahteva izvedbo ukrepov, predvidenih v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. 3 Enako ni zanemarljiv dvom v subjektivno nepristranskost sodnika, ki je lahko utemeljen razlog za njegovo izločitev na podlagi 70. člena ZPP. Ni pa zadosten v smislu „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP, ki omogočajo prenos krajevne pristojnosti samo tedaj, ko se objektivno pojavi resen dvom v nepristranskost celotnega sodišča, tj. vseh sodnic in sodnikov določenega sodišča, za kar v obravnavani zadevi ne gre.

6. Predstavljeni razlogi tako ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Pri tem ni odločilno, da je v predlogu in dopisu Okrajnega sodišča v Kopru sicer naveden kot druga tožena stranka, čeprav je iz spisa razvidno (sklep P 163/2017 z dne 18. 6. 2019, list. št. 119-122), da mu je bila priznana (le) stranska udeležba, kot vsebinsko enako tudi sam pojasnjuje v predlogu.

2 N. Betetto: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. - 150. člen), GV Založba, 2005, 10. točka komentarja k 67. členu, str. 291-292.

3 Nadzorstvena pritožba, rokovni predlog itd.