Appeal dismissed because granting a second fee deferral would constitute deciding on an already adjudicated matter.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Če bi sodišče prve stopnje ponovno ugodilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za revizijski postopek, bi ponovno odločilo o že razsojeni stvari, kar pa ne bi bilo pravilno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za odlog plačila odložene sodne takse za revizijski postopek z dne 16. 4. 2019, zavrglo. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 16. 10. 2018, toženi stranki odložilo plačilo sodne takse za revizijski postopek zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 48/2017 z dne 30. 5. 2018, in sicer za obdobje šestih mesecev. V novem predlogu za odlog plačila sodne takse je tožena stranka poudarila, da glede na svojo finančno situacijo, takse še vedno ni zmožna plačati, saj nima nobenega unovčljivega premoženja. Ker je bilo o predlogu za odlog plačila sodne takse za revizijski postopek že pravnomočno odločeno, pomeni ponoven predlog za odlog plačila odložene sodne takse odločanje o že razsojeni stvari. Pri tem je še dodatno pojasnilo toženi stranki, da četudi se je po odločitvi o njenem predlogu za odlog plačila sodne takse poslabšalo njeno premoženjsko stanje, česar tožena stranka niti ni izkazala, to ne more biti razlog za ponovno odločanje o predlogu za odlog plačila sodne takse.

2. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Bistveni pritožbeni razlog je ta, da tožena stranka nima nobenega unovčljivega premoženja in takse glede na finančno situacijo ni sposobna plačati. Ima blokiran transakcijski račun na podlagi izvršbe, ki jo je vložila prav tožeča stranka na podlagi izvršilnega naslova, ki ga je pridobila v tem postopku. V trenutni situaciji sodne takse ne more plačati, bi pa jo lahko v primeru uspeha z revizijo, če bi bil izvršilni naslov razveljavljen.

3. Nad toženo stranko je bil 30. 9. 2019 začet stečajni postopek. Ker so bila v pritožbenem postopku že pred tem opravljena vsa procesna dejanja, je sodišče druge stopnje o pritožbi lahko odločilo (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da je bilo o odlogu plačila odložene sodne takse že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 16. 10. 2018. Če bi sodišče prve stopnje ponovno ugodilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za revizijski postopek, bi ponovno odločilo o že razsojeni stvari, kar pa ne bi bilo pravilno.

6. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožbena navedba, da bi, če bi tožena stranka lahko vložila revizijo in bi bil izvršilni naslov razveljavljen lahko plačala sodno takso, ki je trenutno ne more plačati zaradi blokade transakcijskega računa. To pa zato, ker je plačilo sodne takse za revizijo procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena pred revizijskim preizkusom (105.a člen ZPP). V sodni praksi pa je bilo zavzeto tudi že stališče, da je tedaj, ko sodišče stranki že ugodi predlogu za odlog plačila, stranka katere plačilo sodne takse je bilo odloženo nase sprejme spremenjene pridobitne sposobnosti. 1

7. Glede na navedeno, pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Sodišče druge stopnje je odločilo po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Primerjaj VSL I Cpg 241/2015 z dne 2. 4. 2015.