Appeal against a second-instance court judgment is inadmissible as appeals only apply to first-instance judgments.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal lodged by the plaintiff against a judgment issued by the Higher Labour and Social Court. The plaintiff argued that the lower court failed to apply the Pensions Act correctly regarding pension base calculations. The court ruled that appeals are legally permitted only against first-instance judgments, rendering the appeal against the second-instance decision procedurally inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZPP 343. člen; ZPP 365. člen: Appeals are legally available only against judgments of the first instance; appeals against judgments of the second instance are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožba je pravno sredstvo, ki jo imajo stranke pravico vložiti zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnika z dne 20. 6. 2019 zavrglo.
2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbo 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in navaja, da je bila pri izdaji odločbe št. ... z dne 8. 7. 2009 kršena materialna določba zakona zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v njegovo škodo. Ugotovljeno je bilo, da je Območna enota A. povzročila napako, ker pri obračunu plač v pokojninsko osnovo ni upoštevala njegove dokumentacije. Pričakuje razveljavitev odločbe z dne 8. 7. 2009.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno odločilo v zadevi, pri tem pa tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 20. 6. 2019 vložil pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2019 z dne 16. 5. 2019. S citirano sodbo je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo, vloženo zoper sodbo sodišča prve stopnje opr. št. V Ps 307/2018 z dne 9. 1. 2019.
5. Zoper odločbe sodišč, to je zoper sodbe in sklepe, imajo stranke, ki se z njimi ne strinjajo, možnost vložiti pravno sredstvo le, če zakon tako določa in v primeru, ko zakon omogoča vložitev pravnega sredstva, le tista pravna sredstva, ki jih zakon določa.
6. Pritožba je pravno sredstvo, ki jo imajo stranke pravico vložiti zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. ZPP v 343. členu jasno določa, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku zoper sodno odločbo, izdano na prvi stopnji. To pa pomeni, da zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje, pritožba ni dovoljena in iz tega razloga tudi nima pravnega pouka za vložitev rednega pravnega sredstva.
7. Ob formalnem preizkusu pritožbe, je zato sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2019 z dne 16. 5. 2019, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, pravilno kot nedovoljeno zavrglo.
8. Ker je sodišče prve stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, za vsebinsko obravnavanje zadeve niso podani pogoji. Pritožbene navedbe, da je bila v odločbi toženca z dne 8. 7. 2009 kršena materialnega določba in smiselno navajanje, da so izpolnjeni pogoji določeni v 183. členu ZPIZ-2, so posledično neupoštevne.
9. Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.