Court dismisses jurisdiction dispute as joint marital property shares must be determined uniformly across all assets.

Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 472/2018-I z dne 5. 3. 2019 izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1564/2011-I z dne 7. 1. 2014 ugotovljeno, da določene nepremičnine in premičnine, razvidne iz izreka sodbe, predstavljajo skupno premoženje tožnika in toženke. V navedeni pravdi ugotavljanje višine njunih deležev na tem skupnem premoženju ni bilo predmet presoje. Toženka je nato kot tožnica sprožila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper tožnika kot toženca pravdo P 690/2016-I, v kateri uveljavlja zahtevek za ugotovitev deležev na posameznih stvareh, ki predstavljajo skupno premoženje po sodbi P 1564/2011-I. Tožnik je v zadevi P 690/2016-I vložil nasprotno tožbo (ki je bila vpisana pod opr. št. P 472/2018-I (po odstopu te zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani pa je zadeva dobila opr. št. II P 608/2019)), s katero je zahteval ugotovitev višine deležev pravdnih strank še na preostalih stvareh, ki sodijo v skupno premoženje pravdnih strank po sodbi P 1564/2011-I in katerih toženka ni zajela s svojim tožbenim zahtevkom v zadevi P 690/2016-I. Vrednost spornega predmeta v zadevi P 690/2016-I znaša 250.000 EUR, v zadevi II P 608/2019 pa 5.000 EUR.

4. Iz navedenega izhaja, da gre v obeh odprtih zadevah za spor o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju pravdnih strank (pri čemer je en del skupnega premoženja predmet tožbenega zahtevka v zadevi P 690/2016-I, preostali del skupnega premoženja pa je zajet z nasprotno tožbo, ki se obravnava v predmetni zadevi II P 608/2019). V obeh zadevah je podana istovetnost pravdnih strank (v različnih procesnih vlogah), njuna tožbena zahtevka pa se nanašata na ugotavljanje njunih deležev na stvareh, ki po pravnomočni sodbi P 1564/2011-I predstavljajo njuno skupno premoženje. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje teh zadev, zato ju je treba obravnavati skupaj (prim. sklep VSL R 241/2015). Pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev na skupnem premoženju je treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi njunega celotnega skupnega premoženja (ne glede na to, ali sta predmet tožbenega zahtevka deleža zakoncev na njunem celotnem skupnem premoženju ali pa le na njegovem delu oziroma zgolj na posameznih stvareh, ki predstavljajo njuno skupno premoženje). Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja (pri tem so izvzete izjemne situacije, kot je npr. vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v pridobitev določene stvari, ki je skupno premoženje). Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ne more priti do dveh različnih odločitev. Z vidika instituta pravnomočnosti v primeru, da eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi zavreči tožbo na podlagi 319. člena ZPP. Zato je treba tožbo in nasprotno tožbo oziroma zadevi P 690/2016-I in II P 608/2019 obravnavati skupaj pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

5. Pritožbeno sodišče je zato v tem sporu o pristojnosti sklenilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (prvi odstavek 25. člena ZPP).