Appeal dismissed; appeal inadmissible because first-instance judgment post-dated new procedural law effective date.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V konkretnem primeru je bila sodna odločba sodišča prve stopnje izdana 12. 7. 2018, torej po začetku uporabe ZPP-E. S predhodno določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabljajo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona ZPP-E, odločilen trenutek izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Glede vprašanja dovoljenosti revizije je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila ZPP, veljavna po uveljavitvi novele ZPP-E.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo revizijo in tožniku naložilo, da sam krije svoje stroške postopka v zvezi z revizijo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je tožnikova revizija dopustna in da se revizija predloži Vrhovnemu sodišču RS v odločitev. Navaja, da ZDSS-1 v 31. členu določa, da je revizija dovoljena tudi v premoženjskih individualnih delovnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Novela ZPP-E je v določbi 121. člena črtala določbo 31. člena ZDSS-1. Tožnik je ob vložitvi tožbe prejel opravilno številko Pd 47/2013, plačal sodno takso in sodišče prve stopnje je izdalo sodbo dne 29. 11. 2016, ko je bil postopek na prvi stopnji prvič končan. S tem, da je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi ter s sklepom razveljavilo prvostopenjsko sodbo, pritožnik meni, da je že ob vložitvi tožbe same pridobil upravičenje v zvezi z 31. členom ZDSS-1 do vložitve pravice do revizije, ki je bila po noveli ZPP-D dovoljena. Meni, da črtanje zakonske določbe 31. člena ZDSS-1 z novelo ZPP-E, ne more vplivati na pritožnikove pridobljene pravice, ki jih je pridobil ob vložitvi same tožbe in s plačilom sodne takse. Vztraja na nepravilnem upoštevanju temeljnega vprašanja kdaj je bil prvič končan postopek na prvi stopnji, in sicer v letu 2016 ter ne v letu 2018, kot nepravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo presojenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo dne 23. 8. 2013 in sodišče prve stopnje je o zadevi prvič odločilo s sodbo opr. št. Pd 47/2013 z dne 29. 11. 2016. Pritožbeno sodišče je pritožbi s sklepom opr. št. Pdp 346/2017 z dne 18. 10. 2017 ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju dne 12. 7. 2018 izdalo vmesno sodbo opr. št. Pd 25/2017, s katero je odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen v obsegu 50 %, v presežku pa je neutemeljen. Po pritožbah obeh strank je pritožbeno sodišče s sodbo opr. št. Pdp 1040/2018 z dne 14. 2. 2019 vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je celotni zahtevek tožnika zavrnilo. Tožnik je po svojem pooblaščencu dne 15. 4. 2019 vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

6. S prehodno določbo 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017 - ZPP-E) je bil črtan 31. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj. - ZDSS-1), ki je določal v katerih delovnih in socialnih sporih je revizija dovoljena. V skladu s to določbo je bila revizija vselej dovoljena tudi v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Prvotna sodba sodišča prve stopnje (Pd 74/2013 z dne 29. 11. 2016) je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E), medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku (Pd 25/2017 z dne 12. 7. 2018) izdana po 14. 9. 2017, zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanjem dovoljenosti revizije rešuje po ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017), ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katerim se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Določba jasno določa, da se postopek nadaljuje po določbah tega zakona (ZPP-E), če je odločba izdana po začetku uporabe tega zakona, torej po 14. 9. 2017.

8. V konkretnem primeru je bila sodna odločba sodišča prve stopnje izdana 12. 7. 2018, torej po začetku uporabe ZPP-E. S predhodno določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabljajo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona ZPP-E, odločilen trenutek izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

9. Glede vprašanja dovoljenosti revizije je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila ZPP, veljavna po uveljavitvi novele ZPP-E. Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo sodišča prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (prvi in drugi odstavek 373. člena ZPP). Tožnik reviziji ni predložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, torej ni izkazal, da je bila revizija dopuščena. Sodišče prve stopnje jo je zato revizijakot nedovoljeno pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).