Appeal dismissed because request for installment payment of fine was filed after the three-month payment deadline expired.

I. Pritožba obsojenega E. Ž. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da Kazenski zakonik v petem odstavku 47. člena določa, da rok za plačilo denarne kazni ne sme biti daljši od treh mesecev in da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Navedeno pomeni, da mora biti denarna kazen, tudi če je določeno, da jo obsojenec plača v obrokih, plačana v dveh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena in da je mogoče prošnji za obročno plačilo denarne kazni ugoditi, če obsojenec poda prošnjo za takšen način plačila do poteka roka za plačilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 20615/2017 z dne 2. 9. 2019 prošnjo obsojenega E. Ž. z dne 7. 6. 2019 za obročno plačilo denarne kazni, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru I K 20615/2017 z dne 16. 8. 2017, zavrglo, ker je bila prepozno vložena.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojenec, ki v pritožbi pojasnjuje razloge za to, da prošnje ni vložil prej, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep spremeni in mu omogoči obročno plačilo preostalega zneska denarne kazni v desetih obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojenec v pritožbi navaja, da denarne kazni, ki bi jo moral plačati v desetih mesečnih obrokih do 10. 2. 2019, kot je bilo določeno s sklepom prvostopenjskega sodišča, ni mogel plačati in da ni mogel pravočasno ponovno zaprositi za obročno plačilo, ker je bil 1. 1. 2019 sprejet v bolnišnici v Tuzli zaradi srčnega infarkta, 9. 1. 2019 pa je bil na srcu operiran. Navaja, da je še vedno v bolniškem staležu in da bo ta trajal vsaj še pol leta, zato ne more računati na večje prihodke, ob tem pa mora preživljati mladoletno hčerko in ženo. Pritožbi prilaga zdravstveno dokumentacijo.

5. Obsojenčevi pritožbi ni mogoče ugoditi. Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da Kazenski zakonik v petem odstavku 47. člena določa, da rok za plačilo denarne kazni ne sme biti daljši od treh mesecev in da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Navedeno pomeni, da mora biti denarna kazen, tudi če je določeno, da jo obsojenec plača v obrokih, plačana v dveh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena in da je mogoče prošnji za obročno plačilo denarne kazni ugoditi, če obsojenec poda prošnjo za takšen način plačila do poteka roka za plačilo. Pravilno je pojasnilo tudi, da je bila v obravnavanem primeru prošnja podana prepozno, to je po poteku roka za plačilo.

6. Glede na obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožba, ki se zavzema za to, da pritožbeno sodišče napadeni sklep spremeni in obsojenčevi prošnji ugodi, pa je, ne glede na razloge, s katerimi pojasnjuje, zakaj kazen še ni plačana, neutemeljena.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

8. Glede na podatke o premoženjskih in socialnih razmerah obsojenca je pritožbeno sodišče slednjega plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka oprostilo (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).