Appeal dismissed; no appeal against committee exclusion request under labor laws; challenge via final performance evaluation suit.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (pravilno: sklepom) zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti ter toženi stranki naloži povrnitev celotnih stroškov postopka, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje ter toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov postopka. Navaja, da je izpodbijana sodba (pravilno: sklep) nezakonita in nepravilna, saj tožbenega zahtevka ni mogoče zavreči, saj je to mogoče storiti le s tožbo. Sodišče prve stopnje je spregledalo določbo 24. člena ZJU, po kateri je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Sklicuje se na stališče VDSS v zadevi opr. št. Pdp 1119/2012. Ker je torej zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dopustna pritožba, je zoper sklep o pravici dopustno sodno varstvo. Posledično se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je preizkusilo sodbo (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev je pravilna.

5. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje, s katero je zavrglo tožbeni zahtevek, štelo kot sklep o zavrženju tožbe, saj sodišče skladno z določbami ZPP tožbo zavrže, medtem ko o zahtevku odloči meritorno.

6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) v 200. členu, Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) v 24. členu, prav tako pa tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji), ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.

7. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sodbo VDSS opr. št. Pdp 1119/2012 z dne 18. 3. 2013, kjer je bilo zavzeto stališče, da tožnica ne more šele s tožbo zoper odločitev o glavni stvari zahtevati tudi izločitve člana komisije, če na sestavo komisije do vložitve tožbe ni imela pripomb. Stališče sodišča prve stopnje od stališča pritožbenega sodišča v navedeni sodbi ne odstopa.

8. Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), presojalo pa je le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. in 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.