Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Psp 215/2019 ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.215.2019 AI generated

Appeal against second-instance court ruling dismissed as appeals only target first-instance decisions under ZPP. Appeal against second-instance court ruling dismissed as appeals only target first-instance decisions under ZPP.

Case Number VDSS Sklep Psp 215/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Labour and Social Court dismissed the appeal against a second-instance court's decision rejecting a procedural application. The applicant argued that the rejection violated constitutional rights and the right to legal aid, claiming discrimination and procedural errors. The court ruled that appeals are strictly limited to first-instance decisions, making an appeal against a second-instance ruling inadmissible and therefore rejected.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 363. člen ZPP; 1. odst. 366. člen ZPP: Appeals under the Code of Civil Procedure are permitted only against decisions of the first-instance court and are inadmissible against decisions of the second-instance court.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure second instance appeal procedural inadmissibility first instance decision legal aid entitlement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po 1. odstavku 363. člena ZPP je pritožba dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje, ne pa tudi zoper sklep drugostopenjskega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je vlogo z dne 18. 5. 2019, vloženo 24. 5. 2019, poimenovano "Pojasnilo na izdana sklepa Psp 97/19 z dne 10. 4. 2019 ..." štelo za pritožbo in jo kot nedovoljeno zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev nacionalnega in Evropskega prava.

Podana je kršitev 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s pripravo na obravnavo, ker mu ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v začetku postopka. Kršene so določbe Ustave RS 1 (Ustava) in sicer 2. člen, po katerem je Slovenija pravna in socialna država, 11. člen (verjetno mišljen 14. člen) o enakosti pred zakonom ter 24. člen o javnosti sojenja. Odvzeta pravica do varstvenega dodatka ter zmanjšan socialno ekonomski položaj pomeni diskriminacijo v primerjavi z begunci. V postopku je toliko napak, da bi jih bilo mogoče odpraviti le z aktom ustavnega sodišča, ki edino ščiti malega človeka. Za napake bi moral nekdo odgovarjati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve na podlagi 366. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku 2 (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem procesnem pravu. Ni podana nobena od absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

5. V tem pritožbenem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s sporom o glavni stvari zaradi domnevno onemogočene priprave na glavno obravnavo, ker pritožniku ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Spor o glavni stvari zaradi plačila 8.582,00 EUR odškodnine po prenehanju pravice do varstvenega dodatka je že pravnomočno zaključen. S sklepom opr. št. Psp 97/2019 z dne 10. 4. 2019 je bil potrjen sklep opr. št. VI Ps 379/2017 z dne 12. 2. 2019 o štetju pritožbe z dne 27. 12. 2017 zoper zavrnilno sodbo z dne 11. 10. 2017 za umaknjeno, ker ni bila plačana sodna taksa.

6. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za procesno odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge z dne 18. 5. 2019, seveda ni prišlo niti ni moglo priti do kršitve 2. člena Ustave RS (da je Slovenija pravna in socialna država), ali kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14. člena (o enakosti pred zakonom), niti 24. člena Ustave RS (o javnosti sojenja), uveljavljanih v zvezi z že pravnomočno zaključenim sporom o glavni stvari.

7. Iz listin sodnega spisa izhaja, da je pritožnik vlogo z dne 18. 5. 2019 (list. št. 113), poimenoval "Pojasnilo na izdana sklepa Psp 97/2019 z dne 10. 4. 2019 ..." S sklepom opr. št. Psp 97/2019 z dne 10. 4. 2019 (list. št. 100-102) je bila namreč zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti, s sklepom iste opr. št. in istega datuma (list. št. 104-107) pa zavrnjena pritožba zoper sklep z dne 12. 2. 2019, da se šteje pritožba z dne 27. 12. 2017 zoper sodbo z dne 11. 10. 2017 za umaknjeno, ker v odrejenem roku ni bila plačana sodna taksa za terjatev iz spora o glavni stvari v višini 8.582,00 EUR odškodnine po prenehanju pravice do varstvenega dodatka.

8. Vloga z dne 18. 5. 2019, pravilno šteta za pritožbo zoper odločitvi sodišča druge stopnje, ni dovoljena. Po 1. odstavku 363. člena ZPP je pritožba dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje, ne pa tudi zoper sklep drugostopenjskega sodišča. V postopku s pritožbo zoper sklep se v skladu s 1. odst. 366. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo. Pomeni, da je nedovoljeno pritožbo dolžan zavreči že predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.

Takšno dejansko procesno stanje je zagotovo podano tudi v predmetni zadevi. Z izpodbijanim sklepom je vloga z dne 18. 5. 2019 pravilno in zakonito zavržena. Pritožba zoper takšno odločitev ne more biti uspešna.

9. Zaradi obrazloženega je na podlagi 365. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.