Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1694/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1694.2019 AI generated

Appeal dismissed; advance payment of expert fees does not determine final cost allocation in co-ownership proceedings.

Case Number VSL Sklep II Cp 1694/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance ruling that ordered the advance payment of expert witness fees from a co-owner's security deposit. The opposing parties argued that since the deposit was paid by them, the expert costs should remain their final liability, especially as one co-owner no longer had an interest in the property division. The court held that advance payments are merely procedural and do not bind the final allocation of costs, which will be determined by the court based on ownership shares at the end of the proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP); Zakon o sodnih taborih (ZST): The advance payment of expert fees from one co-owner's security deposit does not determine the final allocation of those costs, which remains subject to judicial determination based on ownership shares.

Keywords

AI generated
co-ownership proceedings expert witness fees security deposit cost allocation advance payment procedural vs final ZNP cost rules

Cited Legislation

AI generated
126. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)
350. člen ZPP
365. člen ZPP
37. člen ZNP
216. člen ZNP-1
2 Glede na to, da se je postopek v konkretni zadevi začel pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), se pritožbeno sodišče v tej odločbi, upoštevajoč 216. člen ZNP-1, sklicuje na določila prej veljavnega zakona, to je na ZNP.
271. člen Obligacijskega zakonika (OZ)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dejstvo, da se strošek za izvedenca plača iz predujma, ki ga je založil eden od udeležencev, še ne pomeni, da bo to tudi dokončno strošek tega udeleženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu in cenilcu gradbene stroke za ustno podajanje mnenja, priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 228,00 EUR, ob upoštevanju prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu, pa 249,39 EUR. Odločilo je še, da se plačilo tega zneska izvrši iz založenega predujma. V presežku je zahtevek izvedenca zavrnilo.

2. Pritožbo vlagata nasprotna udeleženca A. R. in M. R. 1 Opozarjata, da so se stroški izvedenca doslej krili iz z njune strani založenega predujma. Predlagateljica, ki je ta status pridobila s sklepom o domiku, za stroške izvedenca doslej ni plačala še ničesar, čeprav ima od izdelave izvedeniškega mnenja korist. Sodišče prve stopnje je med postopkom celo ugotovilo (po mnenju pritožnikov zmotno), da M. R., ker je izgubila solastni delež na nepremičnini, nima več statusa stranke. Ker nasprotna udeleženca nimata več interesa za delitev nepremičnine v naravi, tudi nimata več obveznosti, da plačujeta stroške izvedenca. Te stroške naj zato nosi predlagateljica. Menita, da sodišče izvedenca ne bi smelo plačati iz predujma, ki je še na voljo in sta ga založila nasprotna udeleženca. Predlagata razveljavitev sklepa ter odločitev, da je predlagateljica dolžna založiti predujem oziroma plačati razliko.

3. Na pritožbo je odgovoril izvedenec. Meni, da se ne nanaša na obračun stroškov za njegovo delo, ampak na vprašanje, kdo od udeležencev je dolžan nositi stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnika vsebinsko izpodbijata le odločitev pod točko III izreka, v kateri je sodišče odločilo, da se skupni znesek nagrade in stroškov, ki jih je priznalo izvedencu, plača iz že založenega predujma. Odločitev je v ostalih delih (to je točki I, II in IV) zato postala pravnomočna in ni predmet pritožbenega preizkusa.

6. Stroški, ki med postopkom delitve nastanejo z izvedenci, so skupni stroški postopka. O tem, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo, odloči sodišče s končnim sklepom, ob upoštevanju 126. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) 2 oziroma ob upoštevanju velikosti solastninskih deležev. Povedano drugače: dejstvo, da se strošek za izvedenca plača iz predujma, ki ga je založil eden (ali nekateri) od udeležencev, še ne pomeni, da bo to tudi dokončno strošek tega udeleženca oziroma teh udeležencev. Nepomembno je zato, iz predujma katerega od udeležencev je strošek za izvedenca med postopkom plačan.

7. Povedano, ne glede na dejstvo, da je postopek zaradi nakupa solastnega deleža nasprotne udeleženke M. R. kot predlagateljica prevzela M. B. in dejstvo, da je bil predlog zoper drugo nasprotno udeleženko (ki ni več solastnica nepremičnine) umaknjen, velja tudi za konkretni primer. Bistveno je namreč to, da je bil zadnji predujem v višini 2000 EUR (ki še ni v celoti porabljen) dolžan plačati prvi nasprotni udeleženec (glej sklep z dne 4. 10. 2016), ki kot solastnik nepremičnine še naprej ostaja formalni udeleženec postopka 3 . Bo pa seveda ob koncu postopka, če bo ugotovljeno, da je glede na svoj solastni delež plačal preveč skupnih stroškov, sodišče prve stopnje predlagateljici naložilo, da mu razliko povrne.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere mora v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

1 Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 8. 2019 (list. št. 344) zaradi delnega umika predloga postopek zoper drugo nasprotno udeleženko M. R. ustavilo in sočasno zavrnilo njen predlog za udeležbo v postopku. Ker iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, ali je ta odločitev pravnomočna, pritožbeno sodišče v tej odločbi poimenovanja M. R. kot nasprotne udeleženke ne spreminja.

2 Glede na to, da se je postopek v konkretni zadevi začel pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), se pritožbeno sodišče v tej odločbi, upoštevajoč 216. člen ZNP-1, sklicuje na določila prej veljavnega zakona, to je na ZNP.

3 Iz pregleda postavk v spisu bi bilo sicer mogoče sklepati, da je posamezne obroke zanj plačala druga nasprotna udeleženka, a to na ugotovitev, kdo je bil dolžnik in čigav dolg je bil plačan, ne vpliva (glej 271. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).