Court rules court expert entitled to lowest public transport fare regardless of private transport use.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Upoštevaje določbo prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je izvedenec ne glede na to, ali je uporabil lasten ali javen prevoz, iz naslova potnih stroškov upravičen do povračila cene najcenejšega javnega prevoza.

Izvedenka zahtevanega povračila materialnih stroškov ni utemeljevala s skupnim zneskom dejansko nastalih stroškov, ampak z določbo tretjega odstavka 45. člena Pravilnika (pavšalno ovrednotenje stroškov). Zato je pritožbeno nasprotovanje posameznim konkretno opredeljenim stroškom za presojo utemeljenosti zahtevanega povračila materialnih stroškov nebistveno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 2. 2019 odločilo, da se sodni izvedenki za urbanizem A. A. prizna nagrada in povrnitev stroškov v višini 930,70 EUR, povečana za 22% DDV v višini 204,75 EUR, oziroma skupaj 1.135,45 EUR.

2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca M. S. in N. S. V pritožbi najprej obširno pojasnjujeta, zakaj nista udeleženca omenjenega postopka, ter zahtevata, da se ju iz postopka izloči. Nejasno naj bi bilo, zakaj so ju uvrstili med stranke tega postopka. V nadaljevanju se opredeljujeta do pripravljalnih vlog z dne 12. 4. 2018 in z dne 24. 4. 2018, podajata pa tudi pripombe na prejeto izvedensko delo. V zvezi s stroškovnikom izvedenke izpostavljata, da slednja navaja ocenjen seznam stroškov za ogled lokacije v skupni vrednosti 230,00 (delno) + 46,00 + 50,00 + 26,80, česar izvedensko delo ne izkazuje. Stroškom niso predloženi dokazi (npr. vozovnice, potrdila o parkirnini ipd.), zaradi česar tudi ni možno sklepati, ali so dejansko nastali, da bi bili upravičeni. Obseg in kvaliteta prejetega nerazločnega gradiva ne izkazuje porabe nesorazmerne količine kartuš in tonerja, prav tako naj bi izvedenka uporabila in zaračunala nesorazmerno količino sponk. Za namen poštne oddaje in tiskanja so dodatno zaračunani večkratni prevozi z uporabo različnih prevoznih sredstev, zaračunani so stroški uporabe prostora, računalnika, opreme, grafičnih programov, telefona, zaračunani so stroški vezave izvodov z vrvico, kartoni, ipd. (kar vse na prejetih kopijah ni razvidno). Glede na stroškovnik naj bi bilo moč sklepati, da izvodi niso bili tiskani v kopirnici, kjer bi po običajnih ljubljanskih cenikih stali manj kot 2,00 EUR z DDV-jem za prejeto gradivo na stranko, saj se dejansko nastali strošek ne dokazuje s plačanimi računi oziroma se dela ne zaračunavajo po sistemu števila stranka x cena kopije, temveč se od strank zahteva povračilo tudi dela neupravičenih stroškov, za katere ni dokazano, da so dejansko nastali. Ker ni podatka, kdo je dejansko prejel barvne in vezane izvode, se poraja tudi dvom, ali so bili sploh izdelani, saj v dokumentu ni dobavnice, ki bi izkazovala oddajo gradiva. V zvezi s potnimi stroški pritožnika poudarjata, da vozovnice niso priložene, zaradi česar ni moč sklepati, ali so stroški dejansko nastali, da bi bili upravičeni. Izvedenka bi morala ob svojem delu ravnati gospodarno in gradivo oddati na način, ki bi čim manj bremenil udeležence. Običajen način oddaje je elektronska oddaja.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika poudarjata, da naj bi izvedenka v stroškovniku (glej l. št. 106) v zvezi z ogledom lokacije navedla obsežen seznam stroškov, ki pa da jih (po njunem mnenju) izvedensko delo ne izkazuje. Nagrado za katera opravila oziroma povračilo katerih stroškov predstavljajo priglašeni in hkrati priznani zneski 230,00 EUR, 46,00 EUR, 50,00 EUR ter 26,80 EUR, je sodišče prve stopnje (ob sklicevanju na relevantne določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih 1 - v nadaljevanju Pravilnik 2 ) natančno pojasnilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz omenjene obrazložitve je tudi jasno razvidno, da pri tem ne gre le za stroške oziroma nagrado, povezano z ogledom lokacije, kot to navajata pritožnika, prav tako slednja ne vzbudita nobenega pomisleka v njihovo upravičenost. 3

6. Ker izvedenka ni priglasila nobenih stroškov iz naslova parkirnine, niti ni sodišče prve stopnje samo upoštevalo takšnih (morebitnih) stroškov, je brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje, češ da ni priloženo potrdilo o parkirnini. 4 Neutemeljen je nadalje očitek, da izvedenka ni predložila vozovnice ter da zato ni moč sklepati, ali so ji takšni stroški (za dvakratno pot na relaciji Ljubljana - Kočevje - Ljubljana) dejansko nastali. Izvedenka je v stroškovniku (glej l. št. 106) jasno navedla, da se je peljala z avtom, a da uveljavlja povračilo v skladu s prvim in tretjim odstavkom 41. člena Pravilnika. Iz prvega odstavka 41. člena Pravilnika pa izhaja, da se potni stroški priznajo v višini izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom na dan opravljene vožnje. Upoštevaje omenjeno določbo je torej izvedenec ne glede na to, ali je uporabil lasten 5 ali pa javen prevoz, iz naslova potnih stroškov upravičen do povračila cene najcenejšega javnega prevoza, kar je izvedenka tudi uveljavljala (in sicer povračilo vrednosti vozovnice avtobusnega prevoza 6 ), sodišče prve stopnje pa upravičeno priznalo.

7. Kot sama ugotavljata pritožnika, je izvedenka v stroškovniku natančno (podrobno) opisala, kakšni materialni stroški so ji vse nastali. Pri tem pa zahtevanega povračila ni utemeljevala s skupnim zneskom dejansko nastalih tovrstnih stroškov, ampak z določbo tretjega odstavka 45. člena Pravilnika, ki predvideva, da se materialni stroški 7 ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade. V skladu z navedenim predstavlja znesek upravičenega povračila materialnih stroškov sorazmerni (odstotni) del priglašene (odmerjene) nagrade (v konkretnem primeru zneska 786,00 EUR). Zato je pritožbeno izpostavljanje števila porabljenih sponk, poudarjanje, da iz prejetih kopij niso razvidni stroški (ki jih pritožba našteva 8 ), omenjanje stroškov (cene) kopij v kopirnici po običajnih ljubljanskih cenikih, izražanje pomisleka o tem, kdo naj bi prejel barvne in vezane izvode in ali so bili ti sploh izdelani, ne le posplošeno (v mnogo čem tudi nejasno in hipotetično) ter neizkazano, ampak za presojo utemeljenosti zahtevanega in strani sodišča prve stopnje priznanega zneska povračila materialnih stroškov tudi sicer nebistveno. Enako velja za njuno pritožbeno poudarjanje, da bi lahko izvedenka z elektronsko oddajo mnenja ravnala bolj gospodarno in ekološko. Kot pritožnika (smiselno) v nadaljevanju ugotavljata sama, je bilo izvedenki s strani sodišča prve stopnje v sklepu z dne 21. 3. 2018 naloženo, da svoje mnenje predloži v 18-ih izvodih, skratka v pisni obliki. Do ostalih navedb pritožnikov se to sodišče ni posebej opredeljevalo, saj za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso relevantne.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP 9 v zvezi s 37. členom ZNP 10 ).

1 Uradni list RS, št. 88/2010, s kasnejšimi spremembami.

2 Ki ga je potrebno v konkretnem primeru uporabiti v skladu z določbo 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018).

3 Kar velja tudi glede njihove višine.

4 Kateri stroški naj bi bili mišljeni pod pritožbeno označbo ipd., ni (po)jasn(jen)o.

5 Ki ga (v nasprotju s pritožbenim naziranjem) seveda lahko uporabi.

6 Da ta ne predstavlja najcenejšega javnega prevoznega sredstva, pritožba ne ugovarja.

7 In sicer tisti, ki ne predstavljajo materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve (glej prvi odstavek 45. člena omenjenega Pravilnika).

8 A ne pojasni, kako naj bi bili ti stroški (npr. stroški telefona ali uporabe računalnika) iz kopij (mnenja) razvidni.

9 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.

10 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.