Appeal allowed: Execution court must wait for objection decision before ruling on withdrawal of enforcement request.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se že začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj na podlagi določbe 43. člena ZIZ odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi o dolžnikovem ugovoru še ni bilo odločeno, je torej pritrditi stališču pritožbe, da odločitev o delni ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ dolžniku ni nujno le v korist. S tem je namreč onemogočeno nadaljnje obravnavanje njegovega ugovora, kar po presoji Ustavnega sodišča RS pomeni kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje zato dolžniku ni mogoče odreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za dne 12. 7. 2019 plačanih 54.998,43 EUR in za dne 29. 7. 2019 plačanih 4.075,39 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik. V pritožbi opozarja na procesno nepravilno postopanje sodišča prve stopnje v postopku. Sodišče je namreč izdalo sklep o izvršbi na podlagi priložene menice in ne izvršilnega naslova, pa je kljub temu sklep o izvršbi vročalo dolžnikovim dolžnikom še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Tak sklep pa se pravilno izvršuje kot sklep izdan na podlagi verodostojne listine. Na dolžnikov predlog je sicer sodišče prve stopnje nepravilnosti odpravilo, ni pa upoštevalo, da je dolžnik že 27. 6. 2019 zoper sklep o izvršbi vložil pravočasen in obrazložen ugovor, o katerem pa sodišče še do danes ni odločilo. Sodišče prve stopnje tudi ne upošteva, da se postopek z ugovorom tudi pri menici vodi kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sodišče bi zato moralo presojati zgolj obrazloženost dolžnikovega ugovora ter na podlagi tega sklep o izvršbi razveljaviti in postopek nadaljevati kot pravdni postopek. Procesno gledano zato ne bi smelo vročati ugovora upniku v odgovor, o ugovoru pa bi moralo odločiti pred delno ustavitvijo izvršbe zaradi umika upnikovega predloga. Za ustavitev postopka pa bi upnik potreboval tudi soglasje dolžnika. Dolžnik s tem izkazuje svoj pravni interes za predmetno pritožbo, saj sicer redno sodišče v primeru ustavitve izvršbe ne bo več odločalo o tem delu upnikovega zahtevka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, nasprotoval je navedbam dolžnika in predlagal, da pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja dolžnikovega pravnega interesa pritožbo zavrže. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik v tem postopku predlagal izvršbo na podlagi priložene menice (41.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 20. 6. 2019. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi dne 27. 6. 2019 vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. Upnik je v nadaljevanju postopka z vlogo z dne 20. 8. 2019 delno umaknil svoj predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je posledično na podlagi določbe tretjega odstavka 43. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom izvršbo v tem delu ustavilo.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da takšno procesno postopanje sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ni pravilno. Postopek izvršbe na podlagi priložene menice je namreč posebna podvrsta postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri katerem v primeru dolžnikovega ugovora veljajo iste določbe ZIZ, kot pri drugih verodostojnih listinah (drugi odstavek 23. člena ZIZ). V fazi dolžnikovega ugovora torej sodišče prve stopnje odloča zgolj o obrazloženosti ugovora v smislu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ in pri tem sprejme le odločitve, ki jih predvideva 62. člen ZIZ. V primeru, da dolžnik vloži pravočasen in obrazložen ugovor, s katerim sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se v tem primeru obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

7. Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora se torej že začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj na podlagi določbe 43. člena ZIZ odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga. Skladno s prvim odstavkom 441. člena ZPP pa lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Takšno stališče zagovarja tudi večinska sodna praksa. 1

8. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi o dolžnikovem ugovoru še ni bilo odločeno 2 , je torej pritrditi stališču pritožbe, da odločitev o delni ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ dolžniku ni nujno le v korist. S tem je namreč onemogočeno nadaljnje obravnavanje njegovega ugovora, kar po presoji Ustavnega sodišča RS pomeni kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje zato dolžniku ni mogoče odreči.

9. Upoštevaje vse navedeno je tako pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje sprva odloči o dolžnikovem ugovoru ter šele nato, upoštevajoč sprejeto odločitev o ugovoru, presodi o nadaljnjem vodenju izvršilnega postopka in v tem okviru postopanju v zvezi z upnikovim predlogom za izvršbo oz. njegovim delnim umikom.

10. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Prim. US RS Up-1273/07, VS RS III Ips 200/2008, VSK II Ip 64/2009, VSL I Cpg 327/2014, VSL II Cp 2065/2015.

2 Niti ni dolžnik podal soglasja za umik predloga za izvršbo (tožbe).