Appeal dismissed because appellant failed to specify net income required for court fee exemption calculation.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Tožnik bi moral bi svoje očitke konkretno opredeliti oziroma (če se z ugotovitvami sodišča prve stopnje ne strinja) jasno navesti, kakšen je njegov mesečni (neto) dohodek, ki bi ga bilo potrebno upoštevati, česar pa ni storil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom z dne 1. 10. 2019 je sodišče prve stopnje:

- tožnika delno (in sicer za znesek 587,00 EUR) oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 ZST-1 (I. točka izreka),

- za preostalo sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 640,00 EUR tožniku dovolilo njeno obročno plačilo v 8 (osmih) zaporednih mesečnih obrokih po 80,00 EUR (II. točka izreka),

- v preostalem tožnikov predlog z dne 24. 7. 2019 zavrnilo (III. točka izreka),

- tožniku izdalo plačilni nalog (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga oprosti plačila sodne takse oziroma da ga oprosti v višjem znesku ter mu morebitno sodno takso, ki bi jo bil dolžan plačati, naloži v plačilo vsaj v 12-ih mesečnih obrokih, oziroma podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma navaja, kako naj bi sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo. Slednje ni upoštevalo sicer polnoletnega otroka tožnika, ki pa ni zaposlen in prejema le nizke in neredne dohodke iz naslova pogodbenega dela (zaradi česar gre za preživljanje in pomoč tožnika), drugi otrok pa prejema nizko plačo. Ker vsi trije živijo v skupnem gospodinjstvu, bi se morali tudi njegovi otroci upoštevati kot člani družine pri odločanju o njegovem predlogu za taksno oprostitev in ne le on sam, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve sklepa tudi ni razvidno, ali sodišče upošteva, da mora tožnik skladno z zakoni plačevati akontacijo dohodnine dohodka iz dejavnosti in tudi prispevke. Ni jasno, ali je vse to že upoštevano v znesku 901,70 EUR, saj je po plačilu dohodnine in prispevkov razpoložljivi dohodek bistveno nižji. Pri osebah, ki so zaposlene, se upoštevajo neto in ne bruto prejemki, torej prejemki, od katerih so odvedeni vsi davki in prispevki. Nič drugače ne bi smelo biti tudi pri njem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določb ZST-1 1 in ostalih za to odločanje relevantnih zakonov pravilno ugotovilo, da tožnik že zgolj z ozirom na svoje mesečne dohodke 2 3 do (po)polne oprostitve plačila sodne takse (za postopek pred sodiščem prve stopnje) ni upravičen, prav tako pa prepričljivo obrazložilo tudi, zakaj so na drugi strani podani pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse kot tudi plačilo preostale sodne takse v 8-ih zaporednih mesečnih obrokih. Pritožnik dvoma v pravilnost teh natančno in prepričljivo obrazloženih zaključkov ne poraja. Kar se tiče njegovega izpostavljanja, da z njim v skupnem gospodinjstvu živita tudi njegova polnoletna otroka, od katerih eden ni zaposlen in prejema le (nizke in neredne) dohodke iz naslova pogodbenega dela, drugi pa nizko plačo, velja poudariti, da je že sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da se skladno z 10. členom ZUPJS 4 polnoletni otroci (oziroma otroci, ki jih prosilec skladno z zakonom ni dolžan preživljati) pri takšnem ugotavljanju materialnega položaja (prosilca) ne upoštevajo. Na drugi strani je brezpredmetno pritožnikovo navajanje, da bi morali biti tudi v njegovem primeru upoštevani neto (in ne bruto) dohodki ter da ni jasno, kako je v konkretnem primeru postopalo sodišče prve stopnje. Če komu, potem so tožniku poznani 5 njegovi bruto in neto (mesečni) dohodki (iz naslova dejavnosti – s.p.). Posledično bi moral svoje očitke konkretno opredeliti oziroma (če se z ugotovitvami sodišča prve stopnje ne strinja) jasno navesti, kakšen je njegov mesečni (neto) dohodek, ki bi ga bilo potrebno upoštevati, česar pa ni storil. Poleg tega je sodišče prve stopnje (glej 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) pri ugotavljanju njegovega mesečnega dohodka izhajalo iz podatkov FURS (ki se nahajajo v kuverti v spisu), ki izkazujejo njegov letni neto dohodek v višini 10.820,42 EUR, kar mesečno (prav tako neto) znaša 901,70 EUR.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP 6 ).

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami.

2 Ki presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki upoštevajoč določilo 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, s kasnejšimi spremembami) od 1. 1. 2019 znaša (2 x 392,75 EUR) 785,5 EUR.

3 Zato se glede premoženja, s katerim tožnik prav tako razpolaga (nepremičnine, osebno vozilo), ni posebej opredeljevalo (glej 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

4 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Uradni list RS, št. 62/2010, s kasnejšimi spremembami.

5 In to ne glede na to, ali mu je sodišče prve stopnje listine, ki ji je v zvezi z njegovim predlogom samo pridobilo (konkretno podatki FURS) poslalo z izpodbijanim sklepom (ali ne).

6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.