Appeal dismissed; execution order proposal is a statutory component of the execution order under ZIZ.

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. točki ter delu II. točke izreka, kolikor se nanaša na dolžnika, potrdi.

[JEDRO]

Skladno z namensko razlago zakona in po enotni in ustaljeni sodni praksi se predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. in del II. točke izreka sklepa, kolikor se nanaša nanj, se pravočasno pritožuje dolžnik. Ponavlja svoje ugovorne navedbe in meni, da je sklep o izvršbi ničen, zato se na njegovi podlagi izvršba ne more voditi. Ničnost sklepa o izvršbi je posledica odsotnosti navedbe izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil izdan, dokler pa izvršilnega naslova ni, dolžnik niti ne more podatki konkretiziranega ugovora zoper izvršilni naslov in domnevno terjatev. Sodišče v izpodbijanem sklepu ne zanika pravilnosti dolžnikove navedbe, da sklep o izvršbi ne vsebuje vseh obveznih sestavin, temveč le razloguje, da je dovolj jasen, in se sklicuje na predlog in priloge ter meni, da izvršilnega naslova v sklepu o izvršbi ni treba navesti, kljub izrecni drugačni določbi 44. člena ZIZ. Pravnomočen postane le izrek sklepa, ne pa predlog in priloge, vročitev prilog dolžniku pa zato sodišča ne razbremeni oblikovanja izreka sklepa skladno s kogentno določbo. Navedba sodišča glede vsebine drugega odstavka 45. člena ZIZ je čista izmišljotina, saj ta člen ne določa, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa, temveč le, da se sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priloži tudi kopijo predloga. Torej je predlog le priložen, to pa ne nadomešča obvezne vsebine sklepa. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in nični sklep o izvršbi razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 18. 1. 2016 dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 50,00 EUR, 256,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2015 do plačila, 70,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 8. 2015 do plačila in 69.929,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 64.104,10 EUR od 27. 5. 2015 do plačila.

5. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

6. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da je sklep o izvršbi neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, kaj je podlaga za njegovo izdajo. Izvršilni naslov mora biti naveden v izreku sklepa, tu pa so navedeni le neki zneski, za katere dolžnik ne more vedeti, na kaj se nanašajo. Dolžnik zato nima možnosti obravnavanja in se vsebinsko do sklepa ne more izreči, ker nima minimalnih obveznih sestavin.

7. Upnik je v odgovoru na ugovor pojasnil, da je že v predlogu za izvršbo navedel, da mu dolžnik dolguje zapadle davčne obveznosti po seznamu izvršilnih naslovov ter stroške sklepov o zavarovanju tega dolga, izvršilne naslove pa je ob tem tudi izrecno navedel.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov ugovor zavrnilo in pojasnilo, da je sklep o izvršbi jasen, saj je navedeno, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo, podlaga za katero pa je navedena v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ sestavni del sklepa o izvršbi. Dodalo je še, da v primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli v celoti, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično.

9. Višje sodišče taki odločitvi in razlogom zanjo pritrjuje. Res je sicer, da drugi odstavek 45. člena ZIZ ne določa izrecno, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi, temveč pravi, da je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Vendar pa te določbe ni mogoče razlagati le strogo jezikovno, kot meni pritožba, temveč je treba upoštevati tudi njeno namensko razlago. Določba je bila v ZIZ uvrščena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-E, njen namen pa je ob ureditvi, po kateri upniku k predlogu za izvršbo ni bilo več treba priložiti izvršilnega naslova, temveč je moral vsa relevantna dejstva in okoliščine zgolj določno označiti in opisati v predlogu za izvršbo, dolžniku omogočiti vložitev obrazloženega ugovora (prim. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-E) - prva obravnava - EPA 1031-IV, Poročevalec DZ št. 92 z dne 8. 9. 2006). Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlaga tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi (prim. npr. VSC sklep I Ip 85/2018 z dne 11. 4. 2018, VSC sklep II Ip 422/2017 z dne 10. 1. 2018, VSM sodba I Ip 351/2014 z dne 4. 7. 2014,...).

10. Ker je torej sestavni del sklepa o izvršbi tudi predlog za izvršbo, iz katerega je razvidna podlaga za dovolitev izvršbe (izvršilni naslov), so neutemeljene dolžnikove navedbe, da sklep o izvršbi ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 44. člena ZIZ in da je zato ničen. Ker dolžnik ne navaja, da mu predlog za izvršbo s prilogami skupaj s sklepom o izvršbi ni bil vročen (opravljena vročitev je razvidna iz podatkov spisa, glej vročilnico na r. št. 38), so neutemeljeni tudi očitki, da je bila dolžniku onemogočena možnost seznanitve s terjatvijo in njeno podlago ter možnost vložitve konkretiziranega ugovora.

11. Sodišče prve stopnje je po povedanem dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen, posledično pa je pravilna tudi odločitev, da stroške ugovornega postopka, v katerem ni uspel, dolžnik krije sam (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

12. Ker je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. točki ter delu II. točke izreka, kolikor se nanaša na dolžnika, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).