Court allows change of claim from prohibition to refund due to privileged amendment under ZPP Art. 186.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugotovi, da je objektivna sprememba tožbe dovoljena.

II. Odločitev o stroških je pridržana končni odločbi.

[JEDRO]

Z unovčenjem bančne garancije je prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ne dovoli sprememba tožbe, ki jo je tožeča stranka zahtevala v vlogi z dne 17.4.2019.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je sklep izdan v nasprotju s pravili Zakona o pravdnem postopku – ZPP in da gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijani sklep, toženi stranki pa naloži povračilo nadaljnjih stroškov postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka nasprotovala spremembi tožbe, sodišče prve stopnje pa spremembe tožbe ni dovolilo, ker je novi dajatveni tožbeni zahtevek za plačilo 17.583,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.10.2017 dalje povsem drugačen od primarno postavljenega prepovednega tožbenega zahtevka. Zato tudi ni dovolilo spremembe tožbe iz razlogov smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama.

7. Pritožba utemeljeno navaja, da je sprememba tožbe dovoljena na podlagi 186. člena ZPP, ki ureja t. i. privilegirano spremembo tožbe. Privolitev tožene stranke namreč ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek.

8. Tožeča stranka je zahtevala, da sodišče toženi stranki prepove unovčenje bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih del št. MD... z dne 19. 9. 2015 z dodatkoma št. 1 in 2 v višini 17.583,57 EUR. Navedeno bančno garancijo je tožeča stranka zagotovila v zavarovanje svoje obveznosti iz Pogodbe št. 000 o izvedbi „Celovite hidrološko hidravlične študije za utemeljitev ukrepov poplavne varnosti na porečju S.“, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Med pravdnima strankama je sporno, ali je študija, ki jo je izdelala tožeča stranka, skladna s pogodbo. Tožena stranka tožeči namreč očita, da slednja ni ustrezno izpolnila pogodbenih obveznosti, zaradi česar je 13.10.2017 tudi unovčila bančno garancijo.

9. Za konkretno pravdo to pomeni, da je z unovčenjem bančne garancije prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Utemeljen bi bil v primeru, da bi tožena stranka zlorabila pravice iz bančne garancije in ob predpostavki, da do zaključka glavne obravnave znesek po bančni garanciji še ne bi bil izplačan (prim. prvi odst. 311. člena ZPP). 1 Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje, ki te zakonske določbe ni uporabilo, napačna. 2 Okoliščina, da gre za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka, pri tem ni pomembna, saj je odločilno, da gre za isto ali vsaj pretežno enako dejansko podlago in da je nov tožbeni zahtevek v zvezi s prejšnjim.

10. Višje sodišče pa še pojasnjuje, da so utemeljene tudi pritožbene navedbe, ki grajajo odločitev sodišča prve stopnje, da dopustitev spremembe tožbe ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

11. Dejanska podlaga je namreč v bistvenem enaka tako v primeru prepovednega kot dajatvenega tožbenega zahtevka. Pri presoji, ali je treba dopustiti spremembo tožbe, čeprav tožena stranka temu nasprotuje, je treba upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka. To narekuje, da je treba, kadar je to mogoče, "izkoristiti" že zbrano procesno gradivo in omogočiti dokončno ureditev spora. V nasprotju z načelom ekonomičnosti bi bilo, če bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo, povezano z novimi visokimi stroški, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka, čeprav sta v sedaj obravnavanem sporu pravdni stranki že podali obširne navedbe in predložili oziroma predlagali izvedbo številnih dokazov. 3 Ker je procesno gradivo v veliki meri že zbrano, bi glede na dejansko podlago ponovna vložitev tožbe zgolj zaradi spremembe prepovednega v dajatveni tožbeni zahtevek nedvomno pomenila ravnanje sodišča v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Spremembo tožbe bi bilo tako (v primeru, da ne bi šlo za privilegirano spremembo tožbe) treba dopustiti tudi z vidika smotrnosti za ureditev dokončnega razmerja med strankama, navkljub nasprotovanju tožene stranke (prvi odstavek 185. člena ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da je sprememba tožbe dovoljena (tretja točka 365. člena ZPP), saj gre za privilegirano spremembo tožbe, ki je že sama po sebi dovoljena ne glede na nasprotovanje tožene stranke.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

13. Na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP bo sodišče prve stopnje odločalo o stroških pritožbenega postopka v končni odločbi.

1 Sklep VSRS III Ips 206/2008

2 Glej tudi sklep VSM I Cpg 66/2014

3 Sklep VSL Sklep I Cpg 1141/2017