Appeal dismissed; appellate court upheld lower court's default judgment and cost ruling due to lack of evidence.

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 768,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

[JEDRO]

Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo izključilo toženo stranko kot družbenika iz družbe G. d. o. o., matična št. 000. S kasnejšim sklepom je odločilo o stroških postopka tako, da je toženi stranki naložilo, da v 15 dneh od vročitve sklepa tožeči stranki povrne stroške pravdnega postopka v znesku 2.008,67 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo in sklep se je pritožila tožena stranka. V pritožbi zoper zamudno sodbo navaja, da niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi zoper sklep navaja, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno, zato je odločitev o stroških preuranjena.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve navedlo, da je bila toženi stranki tožba vročena s fikcijo vročitve. Ta na tožbo ni odgovorila. Dne 3. 11. 2016 je bilo na vratih tožene stranke puščeno obvestilo o prispelem sodnem pismu s pojasnilom, kje se pisanje nahaja, in z rokom 15 dni za dvig le-tega. Ker v 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 18. 11. 2016, tožena stranka sodnega pisma ni dvignila, se je skladno s četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP sodno pisanje vrnilo sodišču, na kar je bil naslovnik v obvestilu opozorjen.

5. Pritožnik (tožena stranka) v pritožbi zoper zamudno sodbo uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožba mu ni bila pravilno vročena. Na vratih stanovanja ni nikoli imel puščenega obvestila o prispeli sodni pošiljki. Na naslovu vročanja ima hišni predalčnik, zato bi moralo biti obvestilo o prispeli sodni pošiljki puščeno v hišnem predalčniku. Ker poštar tega ni naredil, pritožnik navaja, da vročitev ni bila pravilno opravljena.

6. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik sicer zatrjuje, da je imel na hiši vselej pritrjen hišni predalčnik, vendar to dokazuje le s priloženimi fotografijami iz leta 2019 (priloge B2 in B4), ki dokazujejo stanje stvari v času fotografiranja. Na 21. 6. 2019 posnetih fotografijah stanovanjske hiše je fotografiran bočni del hiše z očitno novo fasado (še vedno je npr. vidna izolacija temeljev) in neurejeno okolico (viden je gradbeni material). Na fotografiji je hišni predalčnik pritrjen na bočno stran hiše (in ne pri vhodu v hišo). Na njem so napisani trije priimki, eden od njih je pritožnikov. Na stanje hiše in čas fotografiranja je opozorila tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo.

7. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik ni izkazal zveze med predlaganim dokazom in pravno pomembnim dejanskim stanjem. Dejstva, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v 11. točki, izhajajo iz sodnega pisma, ki je v spisu, in se štejejo za resnična (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar tega pritožnik z edinim ponujenim dokazom ne bi uspel doseči. Ponujen dokaz se nanaša na povsem drug časovni okvir, kot je pravno pomemben v tej zadevi (november 2016). Na to je tožeča stranka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozorila. Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena (prvi odstavek 213. člena v zvezi s prvim odstavkom 337. člena ZPP). Tej zahtevi pritožnik ni zadostil, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

8. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Pritožnik je pritožbo gradil na tezi, da je odločitev o stroških preuranjena, ker o zadevi še ni pravnomočno odločeno. Višje sodišče je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, že zato pritožba zoper sklep ni utemeljena.

9. Višje sodišče je ugotovilo, da v pritožbi izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je izpodbijani odločbi potrdilo (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Na isti podlagi mora tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo priglasila stroške, ki so v celoti skladni z Odvetniško tarifo – OT, zato konkretnejša obrazložitev stroškovne odločitve ni bila potrebna.