Supreme Court rejects review request, ruling constitutional challenge irrelevant to enforcement outcome.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Skladno s 156. členom Ustave, sodišče postopek prekine in zahteva presojo ustavnosti, če meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Dodaten pogoj za začetek takšnega postopka je, da je določba zakona, za katero sodišče meni, da bi lahko bila neustavna, relevantna za konkreten primer, v katerem se ta problem pokaže. Z drugimi besedami: zahtevani poseg Ustavnega sodišča mora (vsaj potencialno) imeti vpliv na odločitev sodišča v konkretni zadevi.

Največ kar bi predlagatelj po odločitvi Ustavnega sodišča lahko dosegel je, da bi Vrhovno sodišče njegov predlog (kot dopusten) vsebinsko obravnavalo. A dejstvo je, da bi v takem primeru predlog zavrnilo in na njegov resničen pravni položaj (na njegov uspeh v konkretnem, kontradiktornem izvršilnem postopku) odločitev Ustavnega sodišča ne bi v ničemer vplivala. Nasprotno, s prekinitvijo odločanja o (vsebinsko) neutemeljenem predlogu za dopustitev revizije v enostranskem postopku pred Vrhovnim sodiščem, bi le de facto odložil upnikovo sodnovarstveno upravičenje v dvostranskem izvršilnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V konkretni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju terjatve. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo, dolžniki pa so zoper takšen sklep vložili ugovor, in po njegovi zavrnitvi še pritožbo. Višje sodišče je tudi to zavrnilo.

2. Drugi dolžnik zoper takšen sklep predlaga dopustitev revizije. V njem poudarja, da bi bila neustavna dobesedna razlaga prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se glasi: „Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.“

Navaja, da bi takšna razlaga možnost revizije dajala le upniku, zato bi pomenila kršitev načela enakosti strank. Vrhovnemu sodišču predlaga, da, v kolikor meni, da širša razlaga določbe ni mogoča, sproži postopek za presojo ustavnosti.

V nadaljevanju odločitev višjega sodišča izpodbija tudi vsebinsko. Navaja, da je upnik predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova že vložil, a terjatev v prvem izvršilnem postopku (In 3/2013) ni bila plačana. O (ne)dopustnosti izvršbe naj bi kljub temu že bilo pravnomočno odločeno. To naj bi pomenilo, da o isti stvari ni dopustno ponovno odločati, hkrati pa tudi, da notarski zapis ni več izvršilni naslov. Terjatev naj bi zato zastarala. Obveznost naj tudi sicer ne bi (več) obstajala, saj naj bi bila prenovljena.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Citiran prvi odstavek 10. člena ZIZ je jasen in širše razlage (ki bi omogočala vložitev revizije v primeru, ko višje sodišče zavrne ali zavrže ugovor zoper sklep o izvršbi) ne omogoča. Možnost revizije je tako v izvršilnih postopkih res dana le upnikom, kar odpira tehtno vprašanje o ustavnosti takšne ureditve. A za začetek postopka za presojo ustavnosti to ne zadošča.

5. Skladno s 156. členom Ustave, sodišče postopek prekine in zahteva presojo ustavnosti, če meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Dodaten pogoj za začetek takšnega postopka je, da je določba zakona, za katero sodišče meni, da bi lahko bila neustavna, relevantna za konkreten primer, v katerem se ta problem pokaže. Z drugimi besedami: zahtevani poseg Ustavnega sodišča mora (vsaj potencialno) imeti vpliv na odločitev sodišča v konkretni zadevi. 1 Če odločitev Ustavnega sodišča, ne glede na to kakšna bi bila, za pravni položaj strank konkretnega postopka ne bi mogla imeti nobenih (vsebinskih) posledic, pogoji za začetek tovrstnega postopka niso izpolnjeni. Sprožitev postopka presoje ustavnosti in prekinitev postopka, v katerem se je vprašanje odprlo, v takšnem primeru ne bi ustrezalo namenu pravila, da mora biti podana t. i. relevanca (zveznost) med domnevno protiustavnim zakonom in konkretnim sodnim postopkom. To še posebej velja v izvršilnih postopkih, v katerih sta hitrost in učinkovitost postopka bistvenega pomena.

6. Zaradi dvofaznosti postopka dopuščene revizije po ZPP, je položaj poseben. A po svojem namenu (ratiu, telosu) pogoj relevance v konkretnem primeru nazadnje ni izpolnjen. Največ kar bi predlagatelj po odločitvi Ustavnega sodišča lahko dosegel je, da bi Vrhovno sodišče njegov predlog (kot dopusten) vsebinsko obravnavalo. A dejstvo je, da bi v takem primeru predlog zavrnilo in na njegov resničen pravni položaj (na njegov uspeh v konkretnem, kontradiktornem izvršilnem postopku) odločitev Ustavnega sodišča ne bi v ničemer vplivala. Nasprotno, s prekinitvijo odločanja o (vsebinsko) neutemeljenem predlogu za dopustitev revizije v enostranskem postopku pred Vrhovnim sodiščem, bi le de facto odložil upnikovo sodnovarstveno upravičenje v dvostranskem izvršilnem postopku. S tem bi posegel v ustavno pravico upnika iz 23. člena Ustave, njegov (predlagateljev) ustavnopravni položaj pa na koncu ne bi bil nič boljši, kakor če mu Vrhovno sodišče v tem sklepu izjemoma 2 - ker to terja posebnost položaja – pojasni razloge, ki bi (če bi se 10. člen ZIZ nanašal tudi na dolžnikov položaj) narekovali zavrnitev njegovega predloga.

7. V zvezi z ugovorom res iudicata namreč predlagatelj izhaja iz predpostavke, da je bila v postopku In 3/2003 sprejeta vsebinska odločitev o predlogu za izvršbo, vloženem na podlagi istega notarskega zapisa kot v predmetni zadevi. Predlog je v tem delu zavajajoč in neutemeljen. Iz sklepa sodišča druge stopnje je jasno razvidno, da o predlogu za izvršbo v postopku In 3/2003 ni bilo odločeno meritorno in vsebinsko. Postopek je bil ustavljen, ker po tedaj veljavnem ZIZ (po noveli ZIZ-J) izvršbe na predlog upnika ni bilo mogoče odložiti za več kot 1 leto. Če so torej upniki, v času veljavnosti ZIZ-J, predlagali odlog izvršbe za čas, daljši od enega leta, so bili sankcionirani z ustavitvijo izvršbe. To pa ni pomenilo, da predloga niso mogli ponovno vložiti. Nasprotno. Predlog za odlog za predlogo obdobje se je smiselno obravnaval kot umik predloga za izvršbo, brez odpovedi zavarovanju. 3 Po umiku predloga pa je imel upnik, po izrecni določbi tretjega odstavka 43. člena tedaj veljavnega ZIZ, pravico vložiti nov predlog za izvršbo.

8. Ustavitev izvršilnega postopka zaradi predloga za odlog izvršbe za več kot eno leto, nadalje, nima nobene zveze z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil postopek začet. Notarski zapis kljub ustavitvi postopka ostane neposredno izvršljiv. S tem pa se kot nepomembne izkažejo vse predlagateljeve navedbe o tem, da naj bi bil (zato ker terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu) zastaralni rok krajši.

9. Nazadnje predlagatelj trdi še, da naj njegova obveznost ne bi obstajala, ker je bila prenovljena. Iz obrazložitve sklepa višjega sodišča izhaja, da je dolžnik v pritožbi trdil le, da je terjatev upnika prenehala, ker je bila prenovljena in da se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo. Odgovor, ki ga je višje sodišče podalo v 11. točki obrazložitve (iz katere izhaja, da je opredelitev do tega vprašanja podalo tudi sodišče prve stopnje) je, glede na takšno pritožbeno navedbo, povsem zadosten. Da bi predlagatelj s predlogom za dopustitev revizije v tem delu lahko uspel, pa bi moral najprej izkazati, da je povzetek navedb, ki ga je podalo višje sodišče preskop, da (in kdaj) je že prej podal navedbe, ki jih podaja v predlogu za dopustitev revizije in da odgovora nanje ni dobil. Ker tega ni storil, revizije tudi v zvezi s tem vprašanjem ne bi bilo mogoče dopustiti.

10. Predlagatelj torej utemeljeno opozarja na vprašljivost ustavnosti ureditve, ki možnost revizije v izvršilnih postopkih daje le eni stranki. A konkreten primer za začetek postopka presoje ustavnosti ni primeren. Morebitna ugotovitev neustavnosti namreč predlagateljevega položaja (vsebinsko) ne bi spremenila. Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

1 Tako tudi VSRS v sklepu III Ips 4/2008.

2 Sklep o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije je praviloma formularen (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

3 Glej odločbo VSRS II Ips 332/2011. Tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-J (komentar k spremembi 74. člena).