Appeal dismissed; failure to pay court fees does not justify challenging fee waiver decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision confirming a court fee waiver. The appellant argued inability to pay fees, but the court noted a prior final decision already granted fee relief based on financial criteria. The court ruled that the appellant's failure to pay the appeal fee was a procedural consequence of their own actions and did not warrant reopening the fee waiver decision.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 105.a člena ZPP; 11. člen ZST-1: A prior final decision on court fee exemption precludes re-litigating that decision, and failure to pay appeal fees is a procedural consequence of the applicant's own conduct, not a valid ground for appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
[JEDRO]
Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da tožena stranka sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke z dne 15.6.2018 (red. št. 29) zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. 57/2017 z dne 29.1.2018 (red. št. 28) štelo za umaknjeno.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je bilo pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse oziroma njeno obročno plačilo že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 888/2019 dne 11.2.2019. Tožena stranka je bila izrecno opozorjena na posledice neplačila sodne takse za pritožbo, česar s pritožbo ne izpodbija. Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi. V izpodbijanem sklepu sprejeta odločitev je posledica njene opustitve plačila dolžne sodne takse, po tem, ko njenemu predlogu ni bilo ugodeno, in pravilno temelji na določilu 3. odstavka 105.a člena ZPP.
5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bila toženi stranki odvzeta pravica do sodnega varstva. Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo je dopustna procesna predpostavka, katere tožena stranka ni izpolnila. Stranke, katerih premoženjsko stanje ne omogoča plačila sodne takse, imajo realno in učinkovito možnost dostopa do sodišča, saj lahko predlagajo oprostitev plačila sodne takse pod pogojem, da je to s stališča premoženjskega položaja prosilcev upravičeno. V konkretnem primeru je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožena stranka kriterijem iz 11. člena ZST-1 ni zadostila, zaradi česar je bila sodno takso dolžna plačati.
6. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker te niso utemeljene in ker sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo ni zagrešilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP).