Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Ip 578/2019 ECLI:SI:VSMB:2019:I.IP.578.2019 AI generated

Appeal dismissed; guarantor's debt not considered for tax exemption as voluntary assumption of business liability.

Case Number VSM Sklep I Ip 578/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appeal against the first-instance decision denying the debtor a court fee exemption. The debtor argued poverty and cited a guarantee debt, but the court found the guarantee was a voluntary assumption of business liability. Consequently, the court ruled that this specific debt obligation could not be considered a valid reason to limit the debtor's asset disposal for tax exemption purposes.

Legislator headnote

AI generated

Tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah; Tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah: A guarantor's voluntary assumption of a business-related debt does not constitute a valid reason to limit asset disposal for the purpose of granting a court fee exemption.

Keywords

AI generated
court fee exemption guarantor liability voluntary assumption business debt asset disposal tax exemption appeal ZST-1

Cited Legislation

AI generated
Tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah
2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju
peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
tretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah
prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep v bistvenem ponavlja navedbe iz pisanja Izjava o premoženjskem stanju in dodatna pojasnitev z dne 9. 5. 2019. Poudarja, da ne dosega osnovnega minimalnega dohodka. Prilaga plačilno listo za mesec februar (v pritožbi pomotoma zapisano marec) 2019, iz katere je razvidna izvršba Podjetniškega sklada in sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Dn 79197/2015, ki izkazuje obstoj hipoteke Podjetniškega sklada. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev in glede na izrecna pritožbena izvajanja zgolj še dodaja:

5. Stališče dolžnika, da sodišče prve stopnje pri odločanju o taksni oprostitvi ni upoštevalo obremenitev plače, je zmotno. Od dolžnikovega povprečnega mesečnega dohodka v znesku 1.462,89 EUR je namreč odštelo stanovanjski kredit v znesku 380,10 EUR, ki ga izpostavlja tudi pritožba. Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

6. Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik mora v osmih dneh od prejema tega sklepa poravnati takso za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot je bila določena v plačilnem nalogu z dne 14. 3. 2019. Če sodne takse ne bo poravnal v postavljenem roku, bo sodišče po določbi petega odstavka 29.b člena ZIZ štelo, da je ugovor umaknil (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

9. Dolžnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).