Appeal dismissed; guarantor's debt not considered for tax exemption as voluntary assumption of business liability.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep v bistvenem ponavlja navedbe iz pisanja Izjava o premoženjskem stanju in dodatna pojasnitev z dne 9. 5. 2019. Poudarja, da ne dosega osnovnega minimalnega dohodka. Prilaga plačilno listo za mesec februar (v pritožbi pomotoma zapisano marec) 2019, iz katere je razvidna izvršba Podjetniškega sklada in sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Dn 79197/2015, ki izkazuje obstoj hipoteke Podjetniškega sklada. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev in glede na izrecna pritožbena izvajanja zgolj še dodaja:

5. Stališče dolžnika, da sodišče prve stopnje pri odločanju o taksni oprostitvi ni upoštevalo obremenitev plače, je zmotno. Od dolžnikovega povprečnega mesečnega dohodka v znesku 1.462,89 EUR je namreč odštelo stanovanjski kredit v znesku 380,10 EUR, ki ga izpostavlja tudi pritožba. Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

6. Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik mora v osmih dneh od prejema tega sklepa poravnati takso za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot je bila določena v plačilnem nalogu z dne 14. 3. 2019. Če sodne takse ne bo poravnal v postavljenem roku, bo sodišče po določbi petega odstavka 29.b člena ZIZ štelo, da je ugovor umaknil (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

9. Dolžnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).