Supreme Court allows late jurisdiction objection in enforcement proceedings if creditor's claim basis was known early.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the lower court erred in dismissing a jurisdiction objection raised late in enforcement proceedings. The defendant argued the objection was untimely, but the court found the creditor had already disclosed the underlying legal relationship and supporting documents in the initial enforcement objection. Consequently, the court held that the defendant was adequately informed of the claim's basis before the deadline, making the late objection inadmissible under the specific rules for enforcement proceedings.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 22. člena ZPP; drugi odstavek 62. člena ZIZ: A late objection to territorial jurisdiction in enforcement proceedings based on a notarial deed is admissible only if the defendant could not have known the legal basis of the claim until after the deadline, as the rule presumes early knowledge of the underlying relationship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.
[JEDRO]
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 69211/2018 z dne 28. 9. 2018 zaradi vloženega ugovora dolžnika razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69211/2018 z dne 23. 8. 2018 in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Celju v pravdnem postopku.
2. Okrožno sodišče v Celju je 16. 1. 2019 izdalo sklep I Pg 419/2018, s katerim je odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru. Odločitev je utemeljilo na ugovoru krajevne nepristojnosti tožene stranke, ki ga je ta podala v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 27. 12. 2018.
3. Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Opozorilo je, da je tožena stranka ugovor krajevne nepristojnosti podala prepozno, poleg tega se zoper sklep VL 69211/2018 z dne 28. 9. 2018 nobena od pravdnih strank ni pritožila. Tožena stranka je v vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi vsebinsko prerekala terjatev in priložila listine, iz katerih izhaja, da je bila seznanjena z obveznostmi, ki so predmet postopka.
4. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.
5. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
6. Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.
7. V obravnavani zadevi iz ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi izhaja, da je tožena stranka vedela, iz katerih pravnih razmerij med strankama izhajajo vtoževane terjatve. Listine o teh razmerjih, iz katerih izhaja tudi dogovor pravdnih strank o pristojnem sodišču, pa je tudi priložila ugovoru, kot je pravilno navedlo že Okrožno sodišče v Mariboru v svojem dopisu, s katerim je sprožilo spor o pristojnosti. Tožena stranka je bila torej s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 27. 12. 2018, prepozen. 1 Okrožno sodišče v Celju je torej zmotno odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju.
9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Glej tudi sklepe III R 22/2002 z dne 25. 4. 2002, I R 56/2008 z dne 22. 5. 2008, III R 24/2010 z dne 13.7.2010, III R 33/2011 z dne 6. 2. 2012. III R 4/2015 z dne 17. 2. 2015, III R 41/2016 z dne 27. 1. 2017.