Appeal court vacates lower court's denial of defense lawyer due to shared office address.

I. Pritožbama obtoženega A. A. in njegove zagovornice, odvetnice B. B., se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Obtožena pravna oseba C. d.o.o. in obtoženec A. A. sta izbrala vsak svojega zagovornika, ki opravljata dejavnosti ločeno in ki za komunikacijo uporabljata vsak svoje interne komunikacijske kanale, zato ni nobene podlage za ugotovitev, da gre za odvetnika, ki opravljata delo v isti odvetniški pisarni.

Zgolj dejstvo, da odvetnika opravljata dejavnost na istem poslovnem naslovu, v isti poslovni stavbi z enotno telefonsko centralo, ne more biti okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče enemu izmed njiju odreči zagovarjanje v tem kazenskem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odvetnici B. B. odreklo zagovarjanje obtoženega A. A. v tem kazenskem postopku.

2. Zoper sklep sta se pritožila obtoženi A. A. in njegova zagovornica, odvetnica B. B., oba zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve 29. člena Ustave RS in tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) s predlogom, da višje sodišče pritožbama ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se odvetnici B. B. ne odreče (oziroma se ji dovoli) zagovarjanje obtoženega A. A. v tem kazenskem postopku.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z zmotno razlago določb prvega odstavka 68. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in 5. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) odvetnici B. B. neutemeljeno odreklo zagovarjanje obtoženega A. A. v tem kazenskem postopku in s tem neupravičeno poseglo v obtoženčevo ustavno pravico do svobodne izbire zagovornika, kar utemeljeno grajata pritožnika.

5. Razlogovanje sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da v obravnavanem kazenskem postopku poleg obtoženega A. A. nastopa tudi obtožena pravna oseba C. d.o.o., ki jo zastopa odvetnik D. D. iz odvetniške pisarne E. d.o.o. Po mnenju sodišča prve stopnje bi dopustitev zagovarjanja obtoženega A. A. po odvetnici B. B. navedenemu obtožencu onemogočilo učinkovito obrambo in s tem okrnilo njegovo pravico do poštenega sojenja, saj odvetnik D. D. in odvetnica B. B. opravljata svoje storitve na istem naslovu, uporabljata isto telefonsko številko in isti elektronski naslov. Ker je obtožencu A. A. potrebno zagotoviti možnost neovirane komunikacije s svojim zagovornikom, brez nevarnosti, da bi se slednja lahko razkrila zagovorniku nasprotne stranke in posledično uporabila v njegovo škodo, je sodišče prve stopnje presodilo, da je potrebno odvetnici B. B. odreči zagovarjanje obtoženega A. A. v tem kazenskem postopku.

6. Takšno odločitev utemeljeno grajata pritožnika, ki poudarjata, da odvetnika D. D. in B. B. svoj poklic opravljata ločeno, kot je odvetnica B. B. že pojasnila sodišču prve stopnje in kar je razvidno tudi iz javno objavljenih podatkov v registru AJPES in torej uradno preverljivo. Odvetnika poslujeta v okviru dveh različnih pravnih subjektov, ki imata vsak svojo matično in davčno številko, pri komunikaciji uporabljata vsak svoj elektronski naslov in imata tudi različni direktni telefonski liniji. Sodišče druge stopnje se strinja, da zgolj dejstvo, da opravljata dejavnost na istem poslovnem naslovu, v isti poslovni stavbi z enotno telefonsko centralo, ne more biti okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče enemu izmed njiju odreči zagovarjanje v tem kazenskem postopku.

7. Sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno opira na določbo prvega odstavka 68. člena ZKP, ki ureja situacijo, ko isti zagovornik v kazenskem postopku zagovarja dva ali več obtožencev, za kar v obravnavani zadevi ne gre. Ustrezne pravne podlage za odločitev ne more predstavljati niti določba drugega odstavka 5. člena ZOdv, ki predvideva odklonitev zastopanja s strani odvetnika, če je v isti zadevi nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni. Iz zgoraj obrazloženega je razvidno, da sta si obtožena pravna oseba C. d.o.o. in obtoženec A. A. izbrala vsak svojega zagovornika, ki opravljata dejavnosti ločeno in ki za komunikacijo uporabljata vsak svoje interne komunikacijske kanale, zato ni nobene podlage za ugotovitev, da gre za odvetnika, ki opravljata delo v isti odvetniški pisarni. Pritožnica ob tem tudi tehtno poudarja, da ekstenzivna razlaga "dela v isti odvetniški pisarni" ne more onemogočiti izmenjave informacij med odvetniki, ki to želijo, prav tako pa lokacija pisarn odvetnikov nima nobene zveze z njihovo kolegialno povezanostjo.

8. Svobodna izbira zagovornika je temelj obtoženčeve pravice do poštenega sojenja in je zagotovljena tako na mednarodni (6. člen EKČP in 14. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah), ustavni (element splošne pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS) in zakonski ravni (prvi odstavek 12. člena ZKP). Čeprav pravica ni absolutna, se lahko vanjo poseže le izjemoma, ko je to potrebno zaradi zagotovitve učinkovite pravice do obrambe in zlasti, ko obtoženca pri obrambi omejujejo interesi drugih obtožencev. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni niti dejstvene niti zakonske podlage za ugotovitev, da bo obtoženi A. A. v primeru zagovarjanja s strani odvetnice B. B. pri obrambi omejen zaradi interesov soobtožene pravne osebe, saj ju zagovarjata odvetnika, ki samostojno vsak zase opravljata odvetniško dejavnost. Zaradi spoštovanja pravice obtoženega A. A. do svobodne izbire zagovornika je zato potrebno dopustiti, da ga v kazenskem postopku zagovarja izbrana odvetnica.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbama obtoženega A. A. in njegove zagovornice, odvetnice B. B., ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.