Supreme Court allows review regarding mandatory nature of fixed-term contract provisions and procedural compliance in labor disputes.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted a review of the lower court's labor dispute judgment on specific legal and procedural grounds. The applicant challenged whether fixed-term contract clauses are mandatory, if the existing employment relationship implicitly obligates the employer to recall the worker, and if the appellate court violated procedural rules by deviating from the plaintiff's specific claims regarding job recall and salary details. The court decided to allow the review because these issues are significant for ensuring legal certainty and the uniform application of labor law.
Legislator headnote
AI generatedZDR-1 49. člen 4. odstavek; ZPP 367. a člen: The Supreme Court permits a review when the appellate court's decision raises significant questions regarding the mandatory nature of statutory labor provisions and the strict adherence to the specific claims of the parties to ensure effective enforcement and legal certainty.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika, za vrnitev na delo in za priznanje vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 3. 2006, podredni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja in za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in drugi podredni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 sklenjena za nedoločen čas in da mu toženka prizna vse pravice iz te pogodbe od 16. 9. 2017 dalje.
2. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, toženki pa je naložilo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s tožnikom pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 in aneksa k tej pogodbi z dne 23. 11. 2016. Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo.
3. Tožnik predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
— Ali je določilo četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave in kot tako zagotavlja, da nobena določba poslovodne pogodbe, sklenjene za določen čas z delavcem, ki je pri delodajalcu že zaposlen za nedoločen čas, ne more poseči v veljavnost in trajanje mirujoče pogodbe za nedoločen čas?
— Ali je tožena stranka s tem, ko je tožeči stranki ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „vodja PE gozdarstvo“ potrdila, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „vodja PE gozdarstvo“ z dne 6. 3. 2006 ni prenehala veljati?
— Ali so glede na pravila o dokaznem bremenu v postopku zatrjevanja tožene stranka glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 3. 2006 ustrezno prerekana s strani tožeče stranke, če tožeča stranka v postopku na sodišču prve stopnje jasno, določno in nedvoumno navede, da pogodba o zaposlitvi ni prenehala na podlagi drugega odstavka 20. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 oziroma ali je tožeča stranka dolžna prerekati dejstva, katera tožena stranka sicer zatrjuje, ta zatrjevanja pa so v direktnem nasprotju z listino, ki se nahaja v spisu?
— Ali pravnomočna ugotovitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožečo stranko pozove nazaj na delo?
— Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo tožbeni zahtevek, na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za prisilno izvršitev pravnomočne sodne odločbe?
— Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kljub temu, da tožnik v tožbi postavlja točno določen denarni zahtevek glede plače iz naslova aneksa k pogodbi z dne 23. 11. 2016, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za prisilno izvršitev pravnomočne sodne odločbe?
4. Predlog je utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, ki izhajajo iz izreka tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.