Supreme Court allows review on whether ZDIJZ exceptions cover data linked to future criminal investigations.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali se izjema za zavrnitev zahteve za dostop do zahtevane informacije na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša zgolj na tisti podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali pa ta izjema velja tudi za tisti podatek, katerega razkritje bi škodovalo izvedbi drugega kazenskega pregona, ki je v povezavi s tistim, zaradi katerega je bil podatek pridobljen ali sestavljen?

2. Ali imajo pri dostopu do informacij, ki se nanašajo na kazenski pregon in se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, posebna določila področne procesne zakonodaje glede (ne)javnosti postopkov in glede omejenih možnosti posameznikov za vpogled v te spise značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ?

3. Ali gre pri zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva podatek, do katerega kot stranka (pred)kazenskega postopka ne bi bil upravičen, za izvrševanje pravice dobiti informacijo javnega značaja v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo ZDIJZ omogoča, oziroma za zlorabo pravice do dostopa do informacije javnega značaja?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali se izjema za zavrnitev zahteve za dostop do zahtevane informacije na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša zgolj na tisti podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali pa ta izjema velja tudi za tisti podatek, katerega razkritje bi škodovalo izvedbi drugega kazenskega pregona, ki je v povezavi s tistim, zaradi katerega je bil podatek pridobljen ali sestavljen?

2. Ali imajo pri dostopu do informacij, ki se nanašajo na kazenski pregon in se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, posebna določila področne procesne zakonodaje glede (ne)javnosti postopkov in glede omejenih možnosti posameznikov za vpogled v te spise značaj specialne ureditve (Iex specialis) glede na določbe ZDIJZ?

3. Ali gre pri zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva podatek, do katerega kot stranka (pred)kazenskega postopka ne bi bil upravičen, za izvrševanje pravice dobiti informacijo javnega značaja v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo ZDIJZ omogoča, oziroma za zlorabo pravice do dostopa do informacije javnega značaja?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-232/2017/6 z dne 10. 11. 2017, s katero je ta kot drugostopenjski organ delno ugodila pritožbi prosilke A. K. zoper odločbo tožeče stranke kot prvostopenjskega organa.

2. Tožeča stranka je namreč z odločbo zavrnila zahtevo prosilke za posredovanje sklepa o zavrženju ovadbe, saj je sklep o zavrženju ovadbe izdalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, zoper prosilko kot obdolženko pa je zahtevo za preiskavo vložilo tudi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, iz slednje pa je bilo razvidno, da se dejansko stanje deloma prekriva z vsebino ovadbe, ki je bila zavržena. Tožeča stranka je ocenila, da bo razkritje zahtevanega sklepa o zavrženju ovadbe škodovalo izvedbi kazenskega postopka, v katerem je bila vložena zahteva za preiskavo, pri tem pa se je sklicevala na 128. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ).

3. Tožena stranka je pritožbi prosilke zoper odločbo tožeče stranke delno ugodila, izpodbijano odločbo tožeče stranke delno odpravila in odločila, da mora prosilki posredovati fotokopijo zahtevanega sklepa tako, da se v njem prekrije določene podatke. Ocenila je namreč, da za uporabo izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podan pogoj, da je kazenski postopek še v teku, saj je bila ovadba zavržena. Ugotovila pa je, da obstaja izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, a da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po tej točki.

4. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sme dostop po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti le, če bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi konkretnega kazenskega postopka, v zvezi s katerim je podatek nastal. Ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da se morajo skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekriti varovani osebni podatki in da zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov ni bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa zgolj z izločitvijo le-teh. Meni, da je bilo mogoče delni dostop uporabiti zlasti na prvi strani. Sodišče prve stopnje je zavzelo tudi stališče, da ZKP v odnosu do ZDIJZ ni lex specialis , temveč da gre za dve različni pravici, ki se uresničujeta na podlagi dveh različnih zakonov.

5. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

6. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembna pravna vprašanja, saj z vidika upravnega spora o njih Vrhovno sodišče še ni odločalo. Navedena vprašanja so zato pomembna za enotnost in razvoj sodne prakse, kajti glede dostopa do podatkov v (pred)kazenskih zadevah bi se lahko pojavila še v drugih postopkih. Zadevna vprašanja po pomenu tudi presegajo okvir predmetne zadeve.

8. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.