Supreme Court allows review to clarify if asylum rejection requires assessing special circumstances under EU Charter rights.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito v primeru, ko namerava na podlagi osmega odstavka 49. člena v povezavi s prvo alinejo 51. člena ZMZ-1 prošnjo prosilcev za mednarodno zaščito zavreči kot nedopustno, dolžan ugotavljati tudi posebne okoliščine prosilcev, če bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do kršitve pravice prosilcev iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 3. člena EKČP?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašana ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito v primeru, ko namerava na podlagi osmega odstavka 49. člena v povezavi s prvo alinejo 51. člena ZMZ-1 prošnjo prosilcev za mednarodno zaščito zavreči kot nedopustno, dolžan ugotavljati tudi posebne okoliščine prosilcev, če bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do kršitve pravice prosilcev iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 3. člena EKČP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi pritožnikov, sklep toženke št. 2142-1415/2018/31 (1312-07) z dne 7. 5. 2019 odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Toženka je s tem sklepom na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) združila v en postopek zadeve vseh petih tožnikov, tj. staršev in njunih treh mladoletnih otrok (1. točka izreka), njihove prošnje za mednarodno zaščito pa je na podlagi osmega odstavka 49. člena v zvezi s prvo alinejo 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla, saj v Slovenijo niso prišli na podlagi kvote ali delitve bremena med državami članicami Evropske unije (2. točka izreka).

2. Nosilno stališče sodišča prve stopnje je, da četudi so tožniki ob odhodu iz Grčije vedeli, da jim je bila priznana mednarodna zaščita, a so se neodvisno od svoje volje in osebne izbire znašli v položaju hudega materialnega pomanjkanja zaradi brezbrižnosti organov države članice, je pogoj za omenjeno izjemo od načela ohranjanja območja brez notranjih meja in vzajemnega zaupanja lahko izpolnjen. Toženko je v ponovnem postopku usmerilo, da poleg upoštevanja stališč sodbe Sodišča EU v zadevi Ibrahim in ostali napravi tudi skrbno in natančno oceno verodostojnosti tožnikov glede okoliščin, ki so tožnike vodile k zapustitvi Grčije, in pri tem od pristojnih organov v Grčiji pridobi informacijo o tem, ali so bile odločbe o podelitvi mednarodne zaščite tožnikov vročene oziroma ali so bili lahko kako drugače z njimi seznanjeni, preden so zapustili Grčijo.

3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede preoblikovanega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč glede vprašanja, ali je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito v primeru, ko namerava na podlagi osmega odstavka 49. člena v povezavi s prvo alinejo 51. člena ZMZ-1 prošnjo prosilcev za mednarodno zaščito zavreči kot nedopustno, dolžan ugotavljati tudi posebne okoliščine prosilcev, odstopilo od dotedanje sodne prakse sodišča prve stopnje in obenem tudi od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

6. Ker je torej sodišče prve stopnje glede tega vprašanja odstopilo od dosedanje sodne prakse, odgovor nanj pa je pomemben za pravno varnost in enotno odločanje sodišča prve stopnje v velikem številu primerov, je Vrhovno sodišče v navedenem obsegu revizijo dopustilo.