Appeal allowed: Slovenia's status as administrator vs. state authority must be clearly defined in liquidation petitions. The court found the first instance court made an erroneous legal conclusion regarding the applicant's standing. The case was remanded for a new proceeding.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V primeru, kadar Republika Slovenija nastopa kot predlagateljica postopka prisilne likvidacije, mora v predlogu jasno opredeliti svoj status, iz katerega bo že na prvi pogled razvidno, ali nastopa v razmerju z določeno pravno osebo v oblastni funkciji države, ali pa v funkciji upnice iz dolžniško upniškega razmerja. Sklicevanje na sklepanje, s pomočjo katerega bi lahko sodišče prepoznalo pravi pomen podanih trditev, ni utemeljeno. Predlog mora biti jasen in sklepčen, da bi ga sodišče sploh začelo obravnavati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom C. d. o. o.

2. Predlagateljica se je zoper sklep pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni tako, da predlogu upnice za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom ugodi, začne postopek prisilne likvidacije in imenuje upravitelja, oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče začne postopek prisilne likvidacije po uradni dolžnosti,, če tako določa zakon, ali na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije (prvi odstavek 420. člena ZFPPIPP). Če zakon ne določa, kdo lahko predlaga začetek postopka prisilne likvidacije, lahko predlog za začetek postopka prisilne likvidacije vloži: sodišče ali drug državni ali nadzorni organ, ki je v skladu z zakonom odločil o prenehanju pravne osebe ali obstoju razloga za njeno prenehanje, ali oseba, na zahtevo katere je sodišče ali drug državni ali nadzorni organ sprejel odločitev iz 1. točke tega odstavka (drugi odstavek 420. člena ZFPPIPP).

5. V obravnavanem primeru se je predlagateljica postopka prisilne likvidacije v predlogu z dne 10. 5. 2019 označila kot upnica in upravičena predlagateljica postopka prisilne likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo na podlagi določb ZGD-1 o likvidaciji d. d., ki se za d. o. o. uporabljajo smiselno. V utemeljitvi predloga je navedla, da ji po stanju na dan 9. 5. 2019 družba C. d. o. o., dolguje znesek 7.035,15 EUR. V dokaz je priložila seznam izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, št. DT 000 z dne 8. 5. 2019. Kot razlog pa je navedla prenehanje družbe zaradi nedelovanja poslovodstva, kar je ugotovila v postopku davčne izvršbe.

6. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da predlagateljica ni izkazala statusa upnice dolžnika, ker ni trdila, da izvršba ni bila uspešna, kar je pritožnici uspelo izpodbiti. Neutemeljeno je sicer stališče pritožnice, da je na podlagi njenih trditev o ugotovitvah v postopku davčne izvršbe, da poslovodstvo družbe več kot šest mesecev ne deluje, logično, da z izvršbo ni bila uspešna. V primeru, kadar Republika Slovenija nastopa kot predlagateljica postopka prisilne likvidacije, mora v predlogu jasno opredeliti svoj status, iz katerega bo že na prvi pogled razvidno, ali nastopa v razmerju z določeno pravno osebo v oblastni funkciji države, ali pa v funkciji upnice iz dolžniško upniškega razmerja. Sklicevanje na sklepanje, s pomočjo katerega bi lahko sodišče prepoznalo pravi pomen podanih trditev, ni utemeljeno. Predlog mora biti jasen in sklepčen, da bi ga sodišče sploh začelo obravnavati.

7. Kljub temu je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, ker je sodišče prve stopnje pri obravnavi dokaznih listin, ki izkazujejo dolžniško upniško razmerje in pri ugotovitvi, da predlagateljica ni trdila, da pri izvršbi ni bila uspešna, naredilo zmoten zaključek, da predlagateljica ni izkazala aktivne legitimacije upnice dolžnika, na katerega je tudi oprlo odločitev o zavrnitvi predloga. Ker je predlagateljica že v predlogu z dne 10. 5. 2019 trdila (drugače kot v zadevah Cst 265/2019 in Cst 295/2019), da ji dolžnik po stanju na dan 9. 5. 2019 dolguje znesek v višini 7.035,15 EUR, ji ni bilo treba še izrecno trditi, da pred tem izvršba ni bila uspešna. Njene trditve v predlogu so zato zadoščale za presojo, da je predlog sklepčen v delu, ki se nanaša na status predlagateljice kot dolžnikove upnice.

8. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri presoji aktivne legitimacije, pa sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede preostalih pogojev, ki morajo biti podani za začetek postopka prisilne likvidacije iz razlogov, na katere je predlog oprla upnica. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).