Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 329/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.329.2019 AI generated

Appeal dismissed; bankruptcy court decides on claims, not trial court, per Insolvency Act provisions.

Case Number VSL Sklep Cst 329/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal against a first-instance decision confirming a supplementary ruling regarding a priority right in a bankruptcy proceeding. The appellant argued that the functional land area was incorrectly measured before the bankruptcy, yet the court found this a non-justifiable ground for appeal under the Insolvency Act. The court ruled that the existence of a claim or priority right must be decided by the trial court or another state organ, not the bankruptcy court, meaning the bankruptcy court's role is limited to directing the claimant to a separate lawsuit.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 61. - 70., 303.; In bankruptcy proceedings, the existence or non-existence of a claim or priority right is decided by the trial court, not the bankruptcy court, and appeals against such decisions are inadmissible.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings priority right claim examination insolvency act appeal admissibility trial court jurisdiction supplementary ruling

Cited Legislation

AI generated
ZFPPIPP 61. - 70.
ZFPPIPP 303.
ZFPPIPP 300. - 302.
ZFPPIPP 305. - 308.
ZFPPIPP 310. - 312.
ZPP 365.
ZPP 360.
ZPP 366.
ZPP 350.
ZK
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 3.6.2019 potrdi.

[JEDRO]

Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev (izločitvene pravice - dodatni II. sklep) odločilo, da se o priznani izločitveni pravici odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 21.2.2019 (PD 125), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Ugotovilo je, da obstaja izločitvena pravica upnika K. A., S., pod zap. št. 20, na nepremičninah pod a):

- stanovanju - posameznemu delu št. 1 v stavbi št. ... k.o. ... (ID znak ...-...-1), ID 001,

- stanovanju - posameznemu delu št. 2 v stavbi št. ... k.o. ... (ID znak ...-...-2), ID 002,

- stanovanju - posameznemu delu št. 3 v stavbi št. ... k.o. ... (ID znak ...-...-3), ID 003,

- stanovanju - posameznemu delu št. 4 v stavbi št. ... k.o. ... (ID znak ...-...-4), ID 004,

- stanovanju - posameznemu delu št. 5 v stavbi št. ... k.o. ... (ID znak ...-...-5), ID 005,

in pri vseh solastniških deležih vseh splošnih skupnih delov v etažni lastnini in funkcionalnem zemljišču. Stečajnemu upravitelju je naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah navedenih v točki 2, v korist izločitvenega upnika K. A., S. Z dopolnilnim sklepom z dne 3.6.2019 je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep dopolnilo z določitvijo o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekane izločitvene pravice in sicer tako kot je navedeno v prvem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 21. 2. 2019 (PD 125), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da pred stečajnim postopkom ni uspel dokončno rešiti želene odmere 1.000,00 m2 funkcionalnega zemljišča oziroma 200,00 m2 po vsaki stanovanjski enoti, zaradi česar je predlagal, da se mu prizna manjkajoče zemljišče ter omogoči vknjižba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih pritožnik uveljavlja (da je bilo pred stečajnim postopkom funkcionalno zemljišče nepravilno odmerjeno), niso dovoljen ugovorni razlog v smislu 1. odstavka 62. člena ZFPPIPP (posledično pa tega ni mogoče uveljavljati niti s pritožbo). Če je namreč terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek. Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, opredeljen v členih 61. - 70. in 303. ZFPPIPP, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh. V primeru njihovega prerekanja je treba vprašanja, ki jih s pritožbo načenja pritožnik, rešiti v posebnem postopku s tožbo. V stečajnem postopku je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo (prim. 300. - 302. člen in 305. - 308. člen ter 310. - 312. člen ZFPPIPP). To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je terjatev prerekal.

5. Višje sodišče pritožniku še pojasnjuje, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je upraviteljica sledila kupoprodajni pogodbi ter ZK dovolilu ter vpisom v ZK, ki velja za vse lastnike posameznih delov stavbe ... v k.o. ... Vpisi lastninskih pravic na etažni lastnini so bili v ZK že izvedeni, in sicer na podlagi pravnomočnih listin (v konkretnem primeru na podlagi obvestila GURS OGUS GP K., št. 02132-00015/2006-2 z dne 27.3.2006). Pritožnik je sicer trdil, da naj bi bil sprožen sodni postopek, vendar ni navedel niti sodnega postopka niti se ni skliceval na odločbo sodišča, tega pa ni storil niti v pritožbenem postopku, zaradi česar teh pritožbenih navedb ni mogoče preizkusiti.

6. Navedeno pomeni, da pritožbene navedbe niso utemeljene, saj iz njih izhaja zgolj upnikovo nestrinjanje z upraviteljičinim prerekanjem priglašenih terjatev in ločitvenih pravic. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.