Self-represented party denied lawyer fee reimbursement; only actual costs recoverable per ZPP and ZNP-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Stranka, ki se zastopa sama, ni upravičena do povrnitve "stroškov" ali nagrade za sestavo vlog, kot se odmerjajo po odvetniški tarifi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so dolžni predlagatelji nasprotnemu udeležencu nerazdelno povrniti njegove stroške postopka v višini 2,41 EUR. Ostalih priglašenih stroškov nasprotnemu udeležencu (za sestavo vlog) ni priznalo.

2. Nasprotni udeleženec se zoper sklep pritožuje brez navedbe formalnih pritožbenih razlogov. Med drugim navaja, da lahko stranka sama opravlja pravdna dejanja, nepomembno je, ali ima stranka pravniški državni izpit in ali je odvetnik. Sodišče ni upoštevalo stroškov celotnega postopka. Preostale pritožbene navedbe so deloma nerazumljive, deloma pa nimajo nobene zveze z izpodbijanim sklepom.

3. Predlagatelji odgovora na pritožbo niso vložili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik sploh argumentirano ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje o stroških. Kolikor z navedbami, da se stranka lahko zastopa sama in da ni pomembno, ali ima pravniški državni izpit, napada odločitev sodišča, ki nasprotnemu udeležencu ni priznalo stroškov, ki jih je za sestavljanje posameznih vlog priglasil v slogu nagrade za odvetniške storitve, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Do posebne nagrade oziroma plačila za sestavo vlog so upravičeni zgolj odvetniki in v določenih primerih državni odvetniki, ne pa tudi druge osebe, ki niso odvetniki, pri čemer je nepomembno, ali se stranka zastopa sama in ali ima pravniški državni izpit ali ne (sodišče zgolj pripominja, da tudi stranka s pravniškim državnim izpitom, ki se zastopa sama, ni upravičena do povrnitve stroškov po zgledu na odvetniško tarifo). Dejstvo, da se stranka lahko zastopa sama, pomeni le, da lahko samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja, ne more pa za ta dejanja zahtevati (zase) plačila. Stranka, ki je ne zastopa odvetnik, je upravičena le do povrnitve dejanskih stroškov – npr. za poštnino in fotokopiranje in to je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu tudi priznalo, odmere pa pritožba obrazloženo sploh ne izpodbija.

6. Navedbe, da sodišče ni upoštevalo celotnega postopka, so nekonkretizirane in zato nepreverljive. Stranka mora v pritožbi kršitve konkretizirano in argumentirano zatrjevati, da je sploh mogoč pritožbeni preizkus. Navedbe v zvezi z nadzorstveno pritožbo, višjim sodnikom A. P. in nekaterimi drugimi osebami so nerazumljive in nimajo nikakršne zveze z izpodbijanim sklepom, katerega predmet je bila zgolj odmera stroškov nasprotnega udeleženca. Prav tako je nerazumljiva navedba, da naj bi imel izpodbijani sklep pomanjkljivosti, ker gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi ter med samimi listinami in zapisnikom, saj tudi te pritožbene navedbe sploh niso konkretizirane. Kolikor pa iz pritožnikovih deloma nejasnih in konfuznih navedb izhaja, da se ne strinja s siceršnjim potekom postopka pred sodiščem prve stopnje (navedbe o nepooblaščeni vložitvi predloga, o pogodbi o upravljanju in o aktih družbe), ti razlogi niso v nikakršni zvezi z navedenim sklepom, zato s takimi argumenti pritožnik ne more izpodbijati strokovne odločitve, pritožbeno sodišče pa na te navedbe tudi ni dolžno odgovarjati.

7. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso podani in da izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške.