Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to lack of proof all judges are biased.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction from the District Court in Radovljica to another court. The applicant argued that local judges knew each other and were involved in a coordinated attempt to abuse enforcement procedures. The court held that mere familiarity among judges does not prove systemic bias affecting all members of the bench. Consequently, the request for transfer under Article 67 of the Civil Procedure Act was dismissed as speculative.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 67 of the Civil Procedure Act establishes that jurisdiction transfer is only permissible when all judges of the competent court are unable to decide objectively and impartially, not merely due to local familiarity or isolated procedural concerns.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlagatelj ni ponudil prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Okrajnim sodiščem v Radovljici je v teku postopek za izdajo sklepa o predhodni odredbi. Dolžnik je vložil ugovor, v katerem je predlagal izločitev sodnice ter prenos zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlaga prenos pristojnosti tako v tej zadevi (Z 13/2019) kot v izvršilni zadevi istega sodišča med upnikom A., d. o. o., zoper dolžnika B. B. (0541 VL 3425/2017). Poglavitna teza, na kateri utemeljuje tako predlog za izločitev konkretne sodnice kot predlog za prenos pristojnosti, je, da naj bi Okrajno sodišče v Radovljici v izvršilni zadevi tukajšnjemu upniku poslalo listine iz spisa ter ga pozvalo, naj vloži ustrezno pravno sredstvo, češ da je izvršba fiktivna. Ker gre za relativno majhno sodišče, po stališču predlagatelja ni mogoče pričakovati, da bo dodelitev zadeve kateremukoli drugemu sodniku istega sodišča privedla do poštenega in nepristranskega sojenja. Sodniki se namreč med seboj poznajo in so seznanjeni z delom, ki ga opravljajo. Sodišče je s svojim ravnanjem namreč izkazalo, da je prepričano, da predstavlja izvršba VL 3425/2017 poskus zlorabe izvršbe, in nato v tej zadevi, potem ko je prejelo predlog upnika (ki ga je samo izzvalo), tudi odločilo o predlogu za zavarovanje.
2. Okrajno sodišče v Radovljici je obe zadevi predložilo Vrhovnemu sodišču z dopisom, v katerem tudi samo predlaga, naj se določi drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog navaja, da je to v interesu čimprejšnje rešitve zadeve in v „izogib pojavu kakršnikoli dvomov v nepristranskost odločanja našega sodišča v predmetni zadevi, ki bi se lahko pojavili pri strankah“.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da okoliščine, s katerimi stranka utemeljuje izločitveni razlog konkretnega sodnika, ne predstavljajo že tudi razloga za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Institut delegacije bi prišel v poštev le v primeru okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega sojenja. 1 Tudi sanaciji morebitnega že napačnega ravnanja sodišča ni namenjen institut prenosa pristojnosti, marveč sistem pravnih sredstev.
5. Predlagatelj ni ponudil prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Navedba, da gre za manjše sodišče ter da se sodniki med seboj poznajo in da so seznanjeni z delom, ki ga opravljajo, sama po sebi ne more vzbujati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sodišča. Predlog v resnici učinkuje kot špekulacija o zavestno pristranskem in usklajenem ravnanju (že skoraj zaroti) s strani celotnega sodišča. Ker gre za špekulacijo, nanjo odločitve o prenosu pristojnosti po 67. členu ZPP ni mogoče opreti. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
1 Primerjaj sklep VSRS I R 25/2019 z dne 14. 3. 2019.